SDS: Vpletli še Mateja, da bi bil greh Kresalove manjši

Računsko sodišče je v revizijskem postopku o pravilnosti najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Dimičevi in najema stavbe na Litostrojski v Ljubljani ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) izreklo negativno mnenje, so sporočili z računskega sodišča.

Pri revidiranju smotrnosti zagotavljanja poslovnih prostorov za potrebe MNZ v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2010 v delu, ki se nanaša na najem stavbe na Litostrojski cesti v Ljubljani in najem stavbe na Dimičevi ulici 16 v Ljubljani, je računsko sodišče ugotovilo, da je ministrstvo pri sklenitvi najemne predpogodbe za prostore na Litostrojski cesti ravnalo negospodarno, ker se je odločilo za najem namesto za najem s postopnim odkupom.

Enako velja za najem prostorov na Dimičevi ulici 16. Ministrstvo s tem ni uresničevalo strategije o zmanjševanju obsega najetih poslovnih prostorov, oziroma cilja, da bi postalo lastnik objekta, piše v revizijskem poročilu. Revizija zajema delovanje MNZ pod vodstvom Katarine Kresal in njenega predhodnika Dragutina Mateja.

Ministrstvo je ravnalo negospodarno tudi zato, ker je sklenilo predpogodbo za prostore na Litostrojski cesti za večjo površino poslovnih prostorov in večje število garažnih mest, kot je bilo predvideno z investicijsko dokumentacijo, pri tem pa najema z investicijskim programom ni izbralo kot najugodnejšo (pod)varianto, in ga v investicijski dokumentaciji tudi ni ovrednotilo.

Glede zbiranja ponudb pri najemu stavbe na Dimičevi ulici 16 je računsko sodišče ugotovilo, da ministrstvo ni izvedlo novega ugotavljanja potreb po poslovnih prostorih pred začetkom iskanja primerne lokacije. Tako po oceni računskega sodišča obstaja tveganje, da je bila najprej sprejeta odločitev o pridobitvi prostorov na lokaciji Dimičeva ulica 16 v Ljubljani, šele po tem pa so bili izvedeni postopki, ki naj bi formalno in ekonomsko upravičili njihovo pridobitev. Ministrstvo je pri zbiranju ponudb postopalo na način, ki predstavlja tveganje za negospodarno ravnanje, piše v revizijskem poročilu.

Glede že obstoječih najemnih pogodb za do tedaj najete prostore je računsko sodišče ugotovilo, da je ministrstvo, kljub najemu prostorov na Dimičevi ulici 16, v najemu ohranilo skoraj celoten obseg vseh do tedaj najetih prostorov. Z najemom stavbe na Dimičevi ulici 16 je ministrstvo omogočilo selitev kadrovskih virov v manjšem obsegu, kot bi jo z najemom stavbe na Litostrojski cesti, zato je z najemom stavbe na Dimičevi ulici 16 odpravilo manj prostorskih problemov, obenem pa povečalo stroške, ki jih ima ministrstvo z najetimi prostori.

V zvezi z odločitvijo ministrstva, da ob že sklenjeni najemni predpogodbi za stavbo na Litostrojski cesti sklene še najemno pogodbo za stavbo na Dimičevi ulici 16, je računsko sodišče ugotovilo, da bi ministrstvo z realizacijo najemne predpogodbe pridobilo potrebne prostore za svoje delovanje, saj kljub sklenjeni najemni pogodbi za stavbo na Dimičevi ulici 16 v Ljubljani še vedno deluje s svojimi notranje-organizacijskimi enotami in organi v sestavi na več lokacijah.

Kot ugotavlja računsko sodišče, je ministrstvo ravnalo v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, kršilo pa je tudi zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.

Sklenitev najemne pogodbe za stavbo na Dimičevi ulici 16 ob že sklenjeni najemni predpogodbi za stavbo na Litostrojski cesti po oceni računskega sodišča predstavlja tveganje za negospodarno ravnanje ministrstva. Računsko sodišče je ministrstvu podalo priporočila glede zagotavljanja možnosti za skladnost bodočih zagotavljanj prostorov s sprejeto strategijo in za smotrnejšo ureditev pravnih razmerij glede objekta na Dimičevi ulici 16.

Na revizijsko poročilo Računskega sodišča se je že odzvala SDS:

Računsko sodišče, pod vodstvom Igorja Šoltesa, je potrebovalo kar 418 dni, da je izdalo negativno mnenje in izračunalo razliko med 136.000,00 evri mesečne najemnine, ki jo notranje ministrstvo plačuje osebnemu prijatelju notranje ministrice Katarine Kresal Igorju Juriju Pogačarju in 125.000,00 evri, kolikor on sam mesečno plačuje za najem kredita, s katerim je stavbo na Dimičevi 16 zgradil. Jasno je, da mu mesečno ostane 11.000,00 evrov, po dvajsetih letih pa bo stavba njegova last in ne last države. Mimogrede, tega dejstva poročilo neposredno sploh ne poudarja ali problematizira.

Računsko sodišče, pod vodstvom Igorja Šoltesa, je postopek revizije očitno namenoma zavlačevalo do skrajnih meja in je na spreten način s primerjavo najema stavbe na Litostrojski cesti v Ljubljani, v poročilu skušalo nevtralizirati učinke ugotovitev negospodarnega najema stavbe na Dimičevi 16 v Ljubljani. Pri tem je Računsko sodišče popolnoma zamolčalo dejstvo, da gre v primeru stavbe na Litostrojski cesti v Ljubljani za najem stavbe od podjetja v popolni državni lasti, v primeru najema stavbe na Dimičevi cesti v Ljubljani, pa za najem stavbe od zasebnika - osebnega prijatelja notranje ministrice Katarine Kresal.

Oba postopka v nobenem primeru nista primerljiva. V primeru Litostrojske gre za poslovanje državnega podjetja z državo in posledično ne odteče v privatne žepe niti en sam evro, stavba na Litostrojski cesti pa je bila in bi bila vedno v posredni ali neposredni državni lasti. V njo bi se preselili vsi zaposleni v notranjem ministrstvu in GPU, odpadle bi tudi vse najemnine za sedanje prostore.

V primeru Dimičeve pa gre za poslovanje države s privatnikom, osebnim prijateljem notranje ministrice Katarine Kresal, ki mu vsak mesec po poplačanem obroku kredita ostane 11.000,00 evrov, po vračilu kredita pa bo stavba njegova privatna lastnina. Ministrstvo je v prostore na Dimičevi preselilo le del uslužbencev GPU, ostalo pa mu je še plačevanje najemnin za obstoječe prostore. Te podatke Igor Šoltes v poročilu preprosto spregleda, bolje rečeno z zamolčanjem teh podatkov relativizira sporen klientelističen posel Katarine Kresal, pri katerem je tako ali tako kot zunanji sodelavec sodeloval tudi sam. Med drugim je podal celo mnenje, da javni razpis za prostore na Dimičevi ni potreben, v poročilu pa najemu stavbe na Litostrojski cesti očita domnevno izogibanje javnemu razpisu.

Ne glede na zapisano pa je potrebno po izdanem poročilu Računskega sodišča izpostaviti naslednja dejstva:
1. Kljub izdatnemu angažiranju Računskega sodišča in Igorja Šoltesa, da bi relativiziral klientelističen in koruptivni posel notranje ministrice Katarine Kresal v primeru najema stavbe na Dimičevi 16 v Ljubljani, ostaja dejstvo, da gre v danem primeru za izrazit primer sistemske korupcije, katere neposredna organizatorka je notranja ministrica Katarina Kresal, ob politični asistenci tako predsednika vlade Boruta Pahorja, kot državnih organov in vladajoče politične večine v Državnem zboru.
2. Zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, zaradi najema stavbe na Dimičevi 16, še vedno teče policijsko – tožilski predkazenski postopek, v primeru policije je bil postopek dodeljen v reševanje tretjemu nižjemu organizacijskemu nivoju – Policijski upravi Ljubljana, ki torej preiskuje svoje nadrejene, zlasti pa nadrejeno notranjo ministrico Katarino Kresal, ki po zakonu usmerja in nadzoruje njihovo delo.
3. V danih okoliščinah je odstop notranje ministrice Katarine Kresal stvar politične higiene, z istimi besedami je prav ona 25. 01. 2010 pozvala k odstopu Karla Erjavca, zato pričakujemo, da bo v skladu s temi besedami ravnala tudi sama in takoj odstopila, v nasprotnem primeru bomo v SDS proučili uporabo vseh ustavnih in zakonskih možnosti za njeno razrešitev, vključujoč tretjo interpelacijo.

dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS