Če bi bile volitve to nedeljo, bi za SDS glasovalo 22 odstotkov, za koalicijsko SD pa 13,5 odstotka ljudi, je pokazala javnomnenjska anketa novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ). Na tretje mesto bi se uvrstila SNS z 8,1 odstotka, sledijo pa LDS (3,9 odstotka), DeSUS (3,4), Zares in SLS (obe 1,7) in NSi (1,3 odstotka).
Kot je v današnji predstavitvi ankete pojasnil sociolog Matej Makarovič, sta poleg rasti podpore SDS in upadanja podpore SD opazna predvsem vzpon nacionalne stranke ter drsenje navzdol Zaresa. Opozoril je tudi, da ima prvič, odkar na FUDŠ opravljajo tovrstne raziskave, SDS sama več podpore kot vse stranke vladne koalicije skupaj.
Makarovič je opozoril še na visok delež tistih, ki ne bi volili nobene od obstoječih strank (19 odstotkov), ki presega celo delež neopredeljenih (18,4 odstotka).
Opazen je tudi trend upadanja podpore vladi. Medtem ko jo podpira 35 odstotkov, je kar 60 odstotkov ne podpira.
Polovica vprašanih bi se strinjala z zamenjavo premiera Boruta Pahorja, čemur ni naklonjenih 43 odstotkov vprašanih. Večina vprašanih (52 odstotkov) pa kljub temu ni naklonjena predčasnim volitvam, medtem ko jih 43 odstotkov meni, da bi bile volitve potrebne.
Anketiranci so med drugim večinsko (85 odstotkov) menili, da je pri aferi z bulmastifi prišlo do izigravanja pravil in zlorabe institucij. Prav tako jih je 59 odstotkov bilo mnenja, da je odločitev ministrice Katarine Kresal za najem prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada temeljila na osebni povezanosti z lastnikom objekta, 24 odstotkov pa je nasprotno menilo, da je ministrica ravnala pošteno.
Rahla večina vprašanih tudi ocenjuje, da bi bilo bolje, da Kresalova in kmetijski minister Milan Pogačnik zapustita položaj. Za odhod Kresalove je bilo 48,1 odstotka, medtem ko jih je 45,5 odstotka menilo, da je bolje, da ostane. 44,3 odstotka jih je bilo tudi za odhod Pogačnika, 41,5 odstotka pa jih meni, da bi moral ostati minister.
Več podpore med anketiranci uživa minister za pravosodje Aleš Zalar, za katerega bi 49,9 odstotka raje videlo, da ostane na položaju, njegovemu odhodu pa je naklonjenih 33,7 odstotka.
Avtorji ankete so spraševali tudi po zadovoljstvu z institucijami in demokracijo nasploh. Povprečno oceni tri je med državnimi ustanovami dosegla le vojska, na drugem mestu pa je s povprečno oceno 2,9 pristal predsednik republike. Nižjo, a približno enako podporo uživajo sodstvo, parlament, vlada in politične stranke.
Ker bi težko našli koga, ki bi bil načeloma proti demokraciji, so za testiranje javnomnenjskega utripa ponudili nabor trditev, s katerimi so se morali anketiranci bolj ali manj strinjati. Rezultati kažejo, da bi bili ljudje bolj naklonjeni vladi strokovnjakov kot pa demokratično izvoljenim predstavnikom. Prav tako so se anketiranci močno poistovetili s trditvijo, da namesto demokratično izvoljenih predstavnikov potrebujemo močnega voditelja, ki bo učinkovito odločal o stvareh. Med ostalimi vrednotami so anketiranci dali nekolikšno prednost varnosti pred svobodo.
Telefonska anketa je potekala med 22. in 26. februarjem na vzorcu 903 ljudi.
