Objavljamo celotni dopis SDS:
Ljubljana, 2. oktober 2014
g. Borut Pahor, predsednik RS
Erjavčeva 17, Ljubljana
dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora RS
Šubičeva 4, Ljubljana
dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS
Gregorčičeva 20-25, Ljubljana
mag. Miroslav Mozetič, predsednik Ustavnega sodišča
Beethovnova ulica 10, Ljubljana
mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje
Župančičeva 3, Ljubljana
ga. Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic
Dunajska 56, Ljubljana
g. Janez Vlaj, predsednik Sodnega sveta
Trg OF 13, Ljubljana
g. Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije
Dunajska cesta 56, Ljubljana
Spoštovani,
v javnost je prišla še nova informacija v zvezi z negativnim odnosom predsednika Vrhovnega sodišča, Branke Masleše, do Janeza Janše, sicer poslanca Državnega zbora in predsednika SDS, največje opozicijske stranke v Sloveniji. Janez Janša je tudi edini politični zapornik v Evropski uniji.
Po notarskem zapisu je Branko Masleša v lokalu Ambient na Čufarjevi ulici v Ljubljani zbrani družbi razlagal, da je potrebno vodjo opozicije, predsednika Slovenske demokratske stranke, Janeza Janšo s...kati, kar pomeni uničiti. Dve priči sta z notarskim zapisom potrdili resničnost izrečenih izjav Branka Masleše. Kar pomeni, da ne gre za indic, ampak dejstvo. O tej izjavi so obširno poročali tudi mediji, zato menimo, da Vam ni neznana (http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/tako-naj-bi-maslesa-govoril-o-jansi-sf-ga-je-treba). Predsednik Vrhovnega sodišča, Branko Masleša, jo ni zanikal, niti se nanjo ni kakorkoli odzval.
Kako naj ob navedenem razumemo, do danes neobičajno, najavo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Branka Masleše, da bo predsedoval vsem sejam senatov Vrhovnega sodišča do konca leta, s čimer se je imenoval tudi v senat Vrhovnega sodišča, ki bo v tem odločal o zahtevi Janeza Janše za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, kot tako, da bo dejansko storil vse, da se bo njegova zlovešča kavarniška napoved tudi do potankosti uresničila. Predsednik Vrhovnega sodišča s takšnim dejanjem tudi ne ohranja videza nepristranskosti, kar ob dejstvu, da bo predsedoval senatu Vrhovnega sodišča v primeru zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je v zadevi Patria vložil Janez Janša, napotuje na pristransko odločitev oziroma na negativno odločitev v zadevi. Takšno ravnanje predsednika Vrhovnega sodišča spodjeda temelje vladavine prava v Republiki Sloveniji in predvsem škodi tistim sodnikom, ki se trudijo soditi v skladu z Ustavo Republike Slovenije in zakonom ter ob tem tudi sledijo vsebini narave človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ali je v konkretnem primeru, ko se predsednik Vrhovnega sodišča že vnaprej negativno opredeljuje do Janeza Janše, zagotovljeno enako varstvo pravic in enakost pred zakonom?
Podpisani Vas vse naslovnike javno sprašujemo naslednje:
1. Ali je takšno ravnanje predsednika Vrhovnega sodišča, Branka Masleše, skladno z Zakonom o sodiščih in s Sodnim redom ter načelom zakonitega sodnika?
2. Je s tem tudi zagotovljeno spoštovanje ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS, ki govori o enakem varstvu pravic?
3. In 14. člena Ustave RS, ki govori o enakosti pred zakonom?
4. Je s tem zagotovljena nepristranska obravnava?
Vprašanj je sicer še veliko več.
Takšna izjava Branka Masleše samo dodatno izkazuje, da, žal, predsednik Vrhovnega sodišča ni in ne bo (z)mogel biti neodvisen ter nepristranski pri svojih odločitvah, še posebej v primeru, če se to nanaša na Janeza Janšo, na Slovensko demokratsko stranko, vključujoč seveda vse članice in člane te stranke ter njihove podpornike ali druge istomisleče.
Takšna ravnanja predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije tudi niso v duhu podpisane zaveze državljanom za izboljšanje stanja v pravosodju, ki jo je lani v začetku junija podpisal imenu sodstva, kjer je med drugim določeno tudi, da morajo predsedniki sodišč ustvarjati kulturo odgovornosti in transparentnosti, ki vzpodbuja odprtost delovanja sodišč javnosti.
Iz raziskave dr. Lovra Šturma »Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih povzročili sodniki in sodišča v RS kot del represivne državne oblasti« ter na podlagi pridobljenih imen sodnic in sodnikov, ki so bili udeleženi v sodbah, pri katerih so bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine in jih je pridobil Odbor 2014 na podlagi zahteve za pridobitev informacij javnega značaja, izhaja tudi, da je med kršilci Ustave Republike Slovenije tudi predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Branko Masleša je v obdobju 1997 do 2006 Ustavo kršil kar 14-krat, pa vseeno postal predsednik Vrhovnega sodišča. Od tega je bil Branko Masleša trikrat v vlogi predsednika senata sodnikov, ki so razsojali v posameznih primerih. Tako je (so)kršil naslednja določila Ustave Republike Slovenije: enakost pred zakonom (14. člen Ustave RS), varstvo osebne svobode (19. člen Ustave RS), odreditev in trajanje pripora (20. člen Ustave RS), enako varstvo pravic (22. člen Ustave RS), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), pravna jamstva v kazenskem postopku (29. člen Ustave RS), prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (31. člen Ustave RS), varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS), varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen Ustave RS).
Te sodbe so:
1. V sodbi Vrhovnega sodišča (6.3.2003) št. I Ips 313/2009 je bil kršen 29. člen Ustave RS.
2. V sodbi Višjega sodišča v Kopru (12.2.1997) št. Kp 16/97 sta bila kršena 35. in 37. Ustave RS.
3. V sodbi Vrhovnega sodišča (11.12.2002) št. I Ips 210/98 so bili kršeni 8. člen Ustave RS in 6.1. ter 6.3. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
4. V sodbi Višjega sodišča v Kopru (13.5.1998) št. Kp 48/98 sta bila kršena 29. člen Ustave RS in 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
5. V sodbi Vrhovnega sodišča (8.4.2004) št. I Ips 52/2002 sta bila kršena 29. člen Ustave RS in 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
6. V sodbi Vrhovnega sodišča (9.9.2004) št. I Ips 70/2000 sta bila kršena 29. člen Ustave RS in 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
7. V sodbi Vrhovnega sodišča (21.10.2004) št. I Ips 284/2004 so bili kršeni 14.2, 19. in 20. člen Ustave RS.
8. V sodbi Vrhovnega sodišča (12.2.2004) št. I Ips 1/2004 je bil kršen 22. člen Ustave RS.
9. V sodbi Vrhovnega sodišča (13.5.2005) št. I Ips 309/2003 so bili kršeni 22. člen Ustave RS in 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
10. V sodbi Vrhovnega sodišča (4.12.2001) št. Kp 1/2001 so bili kršeni 25., 29. in 31 člen Ustave RS.
11. V sodbi Vrhovnega sodišča (16.12.2004) št. I Ips 264/2001 sta bila kršena 29. člen Ustave RS in 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
12. V sodbi Vrhovnega sodišča (18.5.2006) št. I Ips 150/2006 sta bila kršena 14.2 in 19.1 člen Ustave RS.
13. V sodbi Vrhovnega sodišča (11.11.2004) št. I Ips 117/2004 sta bila kršena 37.1 in 37.2 člen Ustave RS.
14. S sklepom Vrhovnega sodišča (26.1.2006) št. I Ips 22/2006 je bil kršen 29. člen Ustave RS.
Kljub tem dejstvom, ali pa tudi zaradi njih, je tedanji predsednik republike, dr. Danilo Türk, Branka Maslešo predlagal predsednika Vrhovnega sodišča, tedanja vladajoča večina v Državnem zboru pa ga je za predsednika Vrhovnega sodišča tudi izvolila.
Spoštovani,
v zvezi z zgoraj navedenim Vas kot najvišje predstavnike naše države, ki se zavzemate za vladavino pravo, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za neodvisnost sodstva, pozivamo, da se opredelite do omenjenih ravnanj predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter kršitvah navedenih v omenjenih sodbah javno ter sporočite, kaj boste storili, da bo v sodstvu vzpostavljena tudi odgovornost ter kaj boste storili za odpravo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodnih postopkih.
S spoštovanjem,
Poslanke in poslanci SDS