Dvojna merila SDS: zaradi smrti Slavca Hojsu ni bilo treba odstopiti
27. okt. 2025 14:05 Osveženo: 14:14 / 27. 10. 2025
Ko je Janez Janša na oblasti, ne on ne Aleš Hojs nočeta biti objektivno odgovorna.
Po smrti Aleša Šutarja v Novem mestu prvak SDS Janez Janša vlado Roberta Goloba poziva k odstopu in vabi na protest. Čisto drugače kot ob podobni situaciji leta 2021.
»To smrt imajo posredno na vesti predsednik vlade Robert Golob in njegova koalicija,« ob Šutarjevi smrti na družbenih omrežjih objavlja Janša, ki ponuja rešitev: »Edina spodobna poteza, ki jo danes lahko še naredi predsednik vlade, je takojšen odstop.« A ko se je nekaj podobnega pripetilo, ko je bil sam premier, mu na kraj pameti ni padlo, da bi odstopil.
Marca 2021 naj bi pri Grosupljem štirje pripadniki romske skupnosti med brutalnim ropom ubili 77-četnega Stanislava »Slavca« Knafla, ki je živel v kolibi v gozdu med Polico in zaselkom Zgornje Duplice.
Zločina so bili osumljeni in nato tudi obtoženi kočevski Romi Marjan Brajdič, Mihael Grm, njegov brat Marjan in pri njuni družini živeči Marko Belcl. Knaflja naj bi želeli oropati, pri tem pa so ga zvezali in ga tako hudo pretepli, da je za poškodbami nazadnje umrl.
PREBERI VEČ:
Tožilstvo jim je najprej očitalo umor iz koristoljubja, a že med prvim sojenjem je tožilka obtožbo spremenila v povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Na prvi stopnji so bili obsojeni na od devet let do devet let in deset mesecev zapora.
Višje sodišče je to sodbo razveljavilo, saj se je strinjalo z obrambo, da tožilstvo ni predložilo dokazov, ki bi potrjevali prisotnost Brajdiča in bratov Grm na kraju kaznivega dejanja, tako da jim sostorilstvo ni bilo prepričljivo dokazano. Trenutno poteka ponovljeno sojenje, zadnja obravnava je bila v začetku oktobra.
Stanislav Knafel je v mukah umiral 24 ur, potem ko so ga napadalci med ropom brutalno pretepli in ga nemočnega pustili umreti. Vseeno njegova smrt ni izzvala take reakcije ne tedanje vladajoče politike ne opozicije, kot pa jo je v teh dneh smrt Aleša Šutarja.
Bržkone tudi zato, ker je bil Knafel drugačne vrste žrtev. Veljal je za vaškega posebneža, pravili so mu gozdni mož, živel je odmaknjeno življenje. Aleš Šutar je bil nasprotno med sokrajani priljubljen in spoštovan mož in oče z urejenim družinskim življenjem.
In še ena pomembna razlika je. Vlado je spomladi 2021 vodil Janez Janša, njegov zaupnik Aleš Hojs je bil minister za notranje zadeve. Janša se takrat zaradi neurejenih varnostnih razmer ni posul s pepelom, ni odstopil, niti ni zahteval odstopa notranjega ministra ali tedanjega generalnega direktorja policije Antona Olaja.
Hojs je tisto pomlad in poletje obiskoval občine jugovzhodne Slovenije in razlagal, da je zadovoljen zaradi dialoga in dejavnosti med romsko skupnostjo in pristojnimi organi. Janša pa se je še leta 2022 hvalil, da se je število kaznivih dejanj pripadnikov romske skupnosti v njegovem mandatu zmanjšalo, pa čeprav policija, ki ne vodi statistike o etnični pripadnosti storilcev kaznivih dejanj, tega ni mogla potrditi.