Potratova je pojasnila, da so do 14. ure čakali na odgovore poslanskih skupin, katerim so poslali vabilo k sopodpisu interpelacije, a pisnega odgovora od nobene niso prejeli. Sami pa imajo, kot je dejala, številne vsebinske razloge za interpelacijo, ki so zajeti v osmih temeljnih točkah. Te govorijo o neizpolnjevanju posameznih nalog in o ravnanjih v nasprotju s predpisi in zakoni, je pojasnila.
Potratova je ocenila, da je Turkova odgovornost zlasti v tem, da "ni ravnal tako, kot je ob prisegi, ko je sprejemal funkcijo ministra, trdil". Tedaj je namreč prisegel, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in deloval za blaginjo Slovenije.
O podpori interpelaciji v DZ je Potratova dejala, da je to v presoji ostalih poslanskih skupin. Odmevi nanjo v strokovni in zainteresirani javnosti pa so po njenih besedah "ugodni".
V prvi od osmih točk interpelacije poslanci SD ministru Turku očitajo politično odgovornost, da kot minister "deluje v nasprotju z javnim interesom, kot ga na področjih iz njegove pristojnosti opredeljujejo normativni akti".
V besedilu interpelacije je v zvezi s to točko med drugim zapisano, da sta nepopravljivo okrnjena zaupanje in ugled vlade. Vzrok za to predlagatelji vidijo tudi v "etično nesprejemljivih" in "pravno spornih" ravnanjih Turkovega ministrstva. Čas njegovega ministrovanja ocenjujejo kot "leto diktata neutemeljene vzgojne, izobraževalne, znanstvene, kulturne in športne politike".
Turk naj bi poleg tega ogrožal pravico do kakovostnega in dostopnega sistema javne vzgoje in izobraževanja. Njegovo ravnanje predlagatelji opisujejo kot "nastavke za pospešeno privatizacijo javnega dobrega - znanja", tudi sicer pa mu na več mestih očitajo, da zasebnemu daje prednost pred javnim.
Turk naj bi poleg tega opuščal skrb za zagotavljanje pogojev za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin. Predlagatelji interpelacije Turku posebej očitajo "neupravičeno ukinitev" Slovenskega kulturno-informacijskega centra Skica na Dunaju.
Obenem poslanci SD ministru oporekajo, da še vedno ni uresničena odločba ustavnega sodišča iz leta 2011. Gre za del zakona o visokem šolstvu, ki se nanaša na financiranje univerz.
Interpelacija Turku tudi očita, da ni spoštoval volje DZ, izražene s podporo dopolnilu poslancev SD k proračunu za leto 2013, ki je dejavnosti visokega šolstva namenila dodatnih 16 milijonov evrov. Po oceni predlagateljev je namreč Turk s tem, ko je dejal, da bodo sredstva namenjena pomladitvi visokošolskega in raziskovalnega prostora, "prvič napovedal nenamensko porabo sredstev".
Hkrati naj bi minister Turk kršil resolucijo o normativni dejavnosti, pri čemer predlagatelji med drugim izpostavljajo način sprejemanja novele zakona o visokem šolstvu. Pri slednji je namreč z utemeljitvijo o domnevnem preteku veljavnosti akreditacije visokošolskih programov ministrstvo skušalo "prikriti nastavke za korenito reformo visokošolskega izobraževanja".
Poleg tega naj bi vzpostavljal okolje, ki predstavlja izrazito tveganje za nastanek nasprotja interesov. Pri tem predlagatelji med drugim navajajo, da je vlada marca lani za v. d. direktorja direktorata za šport imenovala Draga Balenta, ki pa je vse do decembra lani obenem ostal tudi direktor Fundacije za financiranje športnih organizacij.
Turkova dejanja po oceni predlagateljev tudi "ogrožajo institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost Radiotelevizije Slovenija" (RTVS). Poslance SD sta v tem kontekstu med drugim zmotila znižanje rtv-prispevka in po njihovem prepričanju nezakonita razrešitev članov nadzornega sveta RTVS.
Vložena interpelacija zoper Turka je druga v tem mandatu, decembra lani je namreč interpelacijo prestal že minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. V samostojni Sloveniji je bilo sicer vloženih več kot 30 interpelacij, pet od njih tudi zoper ministre s področja šolstva, športa in kulture. Med njimi se je moral nazadnje zagovarjati minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki je interpelacijo leta 2010, v času premiera Boruta Pahorja, tudi prestal.