UVODNA rudnik radomlje frantar zabret Igor Kupljenik Svet24.si

Razkošje slovenskih milijonarjev na 920 ...

lev Svet24.si

Popoln vodič po znamenju leva in njegovo vladanje...

schellenburg Necenzurirano

Kdo je plačal 8 tisoč evrov za kvadrat v ...

iztok seljak Saso Radej Reporter.si

»Do konca sprijeno!« Nemoralni slovenski ...

celje Ekipa24.si

S kom v 3. krogu evropskih kvalifikacij? Če ...

Tadej Pogačar, Urška Žigart Njena.si

Zaradi te poteze Tadeja Pogačarja se sprašujejo,...

tadej pogacar tour pm Ekipa24.si

Premalo? Ravno prav? Koliko je na Touru zaslužil ...

Slovenija

Satirik za denar

Deli na:

Za satirika Saša Hribarja, voditelja radijske oddaje Radio Ga-Ga in televizijske oddaje Hri-bar, je vse le igra dveh moštev, kjer se lahko za dober denar prestopi v eno ali drugo ekipo. Prostodušno prizna, da je za denar, ki ga najraje porabi za potovanja, pripravljen nastopiti na vsaki veselici. V predvolilnem času je tako sodeloval na vseh najpomembnejših političnih shodih Socialne demokracije (SD), v družbi pivovarja Boška Šrota se je sprehodil tudi na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem. Kako tudi ne, saj je najbolj znanega slovenskega tajkuna razglasil za svojega prijatelja, prav zaradi prijateljskih vezi pa je bil pripravljen pomagati z nasveti tudi pri volilni kampanji Slovenske ljudske stranke (SLS) v Grosupljem.

Za satirika Saša Hribarja, voditelja radijske oddaje Radio Ga-Ga in televizijske oddaje Hri-bar, je vse le igra dveh moštev, kjer se lahko za dober denar prestopi v eno ali drugo ekipo. Prostodušno prizna, da je za denar, ki ga najraje porabi za potovanja, pripravljen nastopiti na vsaki veselici. V predvolilnem času je tako sodeloval na vseh najpomembnejših političnih shodih Socialne demokracije (SD), v družbi pivovarja Boška Šrota se je sprehodil tudi na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem. Kako tudi ne, saj je najbolj znanega slovenskega tajkuna razglasil za svojega prijatelja, prav zaradi prijateljskih vezi pa je bil pripravljen pomagati z nasveti tudi pri volilni kampanji Slovenske ljudske stranke (SLS) v Grosupljem.

Doslej je že večkrat zagotavljal, da v svojih oddajah in nastopih noče biti do nikogar žaljiv, kljub temu pa vedno znova prestopa meje dobrega okusa. Tako je na predvolilnem shodu SD v Kopru hotel spodbuditi zbrano množico z izjavo, da se bo po 21. septembru, ko bo znan izid volitev, že vedelo, »koga je treba v rt sunt, saj ima Borut seznam vseh, ki so tega potrebni«. Potem ko je za Pahorja še povedal, da imata skupne spomine na dekleta, morje in fitnes in da je Borut šel naprej, sam pa je ostal na zavodu RTV Slovenija, kjer nimajo znanja in idej, se je končno lahko lotil predsednika vlade Janeza Janše. Janša naj bi imel kar dve imeni, poleg Golluma I. naj bi bil še Gollum II. iz Gospodarja prstanov J. R. R. Tolkiena. V mislih je imel seveda Golluma, bitje iz dveh osebnosti, ki je nosil prstan moči; z njim se mu je spremenila zunanja podoba, s tem pa se mu je podaljševalo življenje.

Tajkun za homo sapiens sapiens
 Na Janšo je nato navezal še dva tipa volivcev, in sicer tiste, ki so nasledniki homo sapiens sapiens in za katere je značilna visoka intelektualna raven, ter tiste, ki so nasledniki homo erectusa in za katere je značilno delovanje po nagonskih načelih. Jasno je, da je zbrano množico političnih aktivistov SD uvrstil med tiste, ki logično razmišljajo, ter jih pozval na težek boj s tistimi, ki ne zmorejo preseči brutalne politike. Svoj nastop je sklenil še z velikim kozarcem piva, ob katerem se je spraševal, ali je v njem pivo Tajkun ali Interbrew. Morda pa je v njem tudi Patria?
V podobnem stilu je zabaval zbrano množico socialnih demokratov tudi v Velenju in Mariboru. Po vnovičnem duhovičenju na Janšev račun, ki si ga je privoščil na zadnjem predvolilnem shodu SD v Ljubljani, je odpotoval na izlet v Tunizijo, od koder se bo znova vrnil po volitvah. Potem bo, kot da se ni nič zgodilo, nadaljeval s svojo satirično televizijsko oddajo Hri-bar na nacionalni televiziji ter radijsko oddajo Ga-ga na nacionalnem radiu. Za obe oddaji seveda prispevamo vsi plačniki rtv naročnine in ne le volivci SD, po Hribarju imenovani homo sapiens sapiens!

Prav zaradi oddaje Radio Ga-Ga je Sašo Hribar tudi v rednem delovnem razmerju na radiu, kjer naj bi prejemal mesečno plačo v višini okoli 1.500 evrov; oddajo Hri-bar na nacionalni televiziji dela po pogodbi. Zanjo naj bi mesečno prejel še okoli 2.000 evrov. Če seštejemo izkupiček vseh zaslužkov, ki jih dobi z delom na radiu, televiziji in za prireditve, na katerih kot moderator spodbuja volivce SD k zmagi, njegova stališča pa je mogoče najprej prebrati v časopisu Dnevnik, nato pa še v strankarskem glasilu SD, je kar precejšen. Po naših podatkih naj bi bila vsa dodatna izplačila nakazana na njegov račun, registriran pa je sicer kot s. p. (samostojni podjetnik). Prej naj bi bili njegovi honorarji na televiziji še celo veliko višji, saj se je denar zanj nakazoval na različna imena, s tem pa se je spretno izognil plačevanju davkov. Ko je vodstvu televizijske hiše uspelo preprečiti te nezakonite vire zaslužkov, se je Sašo Hribar odločil za zaostritev odnosov, in tako ni čudno, da na vseh predvolilnih shodih poleg kritike na račun premierja ne pozabi očrniti televizijske hiše; ta naj bi namreč za denar, ki ga dobi od rtv naročnine, pripravljala projekte, ki jih gledalci niso nikoli videli in jih zato niti ne pogrešajo.
Dobro bi bilo, če bi prihodnjič še omenil, da smo televizijski gledalci v preteklosti plačevali tudi za njegov visoki zaslužek, ki se je stekal k njemu prek različnih računov. Njegova kritika na račun RTV Slovenija pa postaja čedalje puhla, zlasti če vemo, da v primerjavi z drugimi zaposlenimi uživa posebne ugodnosti. Za petkovo radijsko oddajo se lahko pripravlja na svojem domu ali pa, kot sam pravi, na sprehodih po gozdu, kjer se mu utrnejo nove ideje. Le koliko se je nazadnje sploh lahko sprehajal po gozdu, saj je bil na vseh predvolilnih shodih SD?
Delo na domu pa seveda še zdaleč ni edina ugodnost. Njegova edina delovna obveznost za redno plačo je sodelovanje v petkovi radijski oddaji; ob prihodu in odhodu iz službe pa je oproščen obveznega žigosanja, kar sicer počnejo vsi uslužbenci, tudi vodstveni. Prav o tem, za marsikoga velikem kamnu spotike, smo povprašali tudi Saša Hribarja, a nam je odvrnil, da se je bil pripravljen žigosati, vendar spet le pod določenimi pogoji: »Ko se štempljam, hočem takoj v pogon, ni pomembno v kateri program. Hočem konkretno delo. Ne bom hodil v službo, kjer nato ne dobim nobene naloge.«

VEČ V TISKANI IZDAJI