Šarec zavrnil Fajonovo in SD udriha po Lenarčiču, ki menda "nima demokratične legalitete"

Lenarčič je izkušen kandidat z dolgoletnimi vrhunskimi referencami s področja mednarodnih in evropskih zadev, ki izpolnjuje vsa zahtevana merila, je vlada sporočila na Twitterju.

Lenarčiča je za komisarskega kandidata v sredo predlagal premier Marjan Šarec. Do Šarčeve izbire so bili najbolj kritični v SD, kjer so že v sredo napovedali, da ga ne bodo podprli, medtem ko so bile druge koalicijske stranke kritične predvsem do načina izbire.

Danes zjutraj so se po rednem koalicijskem srečanju pred sejo vlade in odločanjem o Lenarčiču posebej sestali še predsedniki koalicijskih strank.

Na glasovanju na vladi je Lenarčič dobil 13 glasov, trije ministri SD so bili proti.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je povedala, da so ministri iz vrst SMC podprli predlog premierja, saj menijo, da gre za dobrega in kompetentnega kandidata, so pa predsedniki koalicijskih strank po njenih besedah opozorili na postopek.

"Če smo bili pri preteklih imenovanjih kandidatov za komisarje priča sagi, je to samo nadaljevanje. Tudi če je bil dober namen, da sage ne bi bilo, jo zdaj imamo," pa je dejal vodja poslancev SMC Igor Zorčič.

Obrambni minister Karl Erjavec je bil po seji vlade redkobeseden, potrdil je le, da je DeSUS kandidata podprl.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je pojasnila, da so ministri iz vrst SD glasovali proti, saj obravnavani kandidat "nima demokratične legalitete in se ni predstavil državljanom". Kvalitetam kandidata Lenarčiča sicer ne oporekajo.

"Naše mnenje je, da moramo narediti več, da bodo državljani Evrope imeli večje zaupanje v evropske institucije, zato spodbujamo, da se kandidati prestavijo javnosti, temu so namenjene kampanje za evropske volitve," je dejala Katičeva o stališču SD, kjer je bila za komisarsko kandidatko v igri evropska poslanka Tanja Fajon, ki so ji, kot je opozorila pravosodna ministrica, na evropskih volitvah ljudje glede na število preferenčnih glasov izrazili največje zaupanje.

Povedala je še, da je bilo danes razprave na seji vlade malo, so pa opozorili, da je bil postopek izbire kandidata nenavaden. "Verjamem, da si vsi koalicijski partnerji zaslužimo, da se pogovorimo, in potem sprejmemo odločitev," je dejala. Povedala je, da je premier sprejel kritiko nase kot neke vrste opomin, da bo v prihodnosti morda ravnal drugače.

Na novinarsko vprašanje, kako bodo v SD ravnali v prihodnje - Lenarčiča čaka predstavitev v odboru DZ, nato pa tudi v Evropskem parlamentu - je Katičeva odgovorila, da je do takrat še nekaj časa in je zaenkrat prehitro prejudicirati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.

Na predlog premierja Šarca so se danes odvali tudi v opozicijskih SDS in NSi. Prvak SDS Janez Janša je na Twitterju odločitev premierja označil za dvojni strel v koleno. Lenarčič je po Janševi oceni sposoben tehnokrat z izkušnjami, ki bi jih Šarec potreboval doma ob vodenju EU, medtem ko je v uniji brez teže.

Predsednik NSi Matej Tonin pa je dejal, da je Lenarčič v danih okoliščinah dobra izbira in mu težko očitajo pomanjkljivo strokovno usposobljenost. "Ko so odnosi v koaliciji zelo napeti, se mi zdi ta predlog smiseln," je dodal.

51-letni Lenarčič je trenutno vodja stalnega predstavništva Slovenije pri EU. Univerzitetni diplomirani pravnik je sicer izkušen diplomat, ki je vodil priprave na prvo slovensko predsedovanje EU leta 2008 ter bi svetovalec več premierjev, deloval je tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

V kratkem pisnem odzivu je izpostavil veselje, da ga je vlada potrdila, ter dodal, da bi si sicer želel enotne podpore, "kar bi zelo pomagalo pri naslednjih fazah".

Vlada bo zdaj predlog poslala v DZ, kjer bo moral kandidat opraviti predstavitev pred odborom za zadeve EU, katerega mnenje pa za vlado ni zavezujoče. Če ga bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sprejela v svojo ekipo, bo moral Lenarčič prestati še zaslišanje v Evropskem parlamentu.

V Bruslju danes izbire slovenskega kandidata niso komentirali. Kot so pojasnili, posameznih imenovanj ne komentirajo.

Članice naj bi imele do 31. avgusta čas, da predlagajo komisarske kandidatke oziroma kandidate. Nato je v začetku septembra pričakovati pogovore von der Leynove z njimi, sledila bo porazdelitev resorjev ter zaslišanja pred pristojnimi odbori v Evropskem parlamentu.

Doslej so znana imena komisarskih kandidatov iz približno polovice članic, med njimi pa so poleg predsednice komisije le štiri ženske. Von der Leynova je sicer večkrat poudarila, da želi popolno uravnoteženost spolov v svoji ekipi.