Revija Reporter
Slovenija

Šarec: Uradnega srečanja s Plenkovićem zaenkrat ne bo

STA

12. apr. 2019 20:15 Osveženo: 20:16 / 12. 4. 2019

Deli na:

Slovenski in hrvaški premier, Marjan Šarec in Andrej Plenković.

STA

Slovenski premier Marjan Šarec je po današnji plenarni seji vrha pobude držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske (16+1) pred novinarji ocenil, da je najpomembnejši dosežek današnjega srečanja pridružitev Grčije k pobudi. Povedal je tudi, da zaenkrat ni pogojev za uradno srečanje z njegovim hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem.

Šarec je najprej odgovarjal na vprašanja hrvaških novinarjev, ki jih je zanimal njegov pogovor s Plenkovićem v sredo v Bruslju glede navedb o pritiskih hrvaških predstavnikov na slovenske medije.

Predsednik vlade je dejal, da se v Dubrovniku o tem s Plenkovićem nista pogovarjala, ker sta si vse povedala v sredo v Bruslju. Ponovil je, da je hrvaškemu premierju dejal, da pritiski na medije niso dobra praksa ter da so za Slovenijo takšna dejanja nesprejemljiva.

Kljub vztrajanju hrvaških novinarjev Šarec ni želel govoriti o podrobnostih pogovora s Plenkovićem v Bruslju. Prav tako ni želel povedati, ali je Plenković med sredinim pogovorom zagotovil, da svetovalec medijske hiše Styria, pater Ivan Tolj, ni deloval v imenu hrvaške vlade, ko je poskušal preprečiti objavo prispevka POP TV o vpletenosti hrvaških obveščevalcev v prisluškovanje slovenskim akterjem v arbitraži.

Ponovil je, da posnetki, ki jih je objavila POP TV, kažejo, da se je Tolj skliceval na pooblastila hrvaške vlade. Obenem pa je izpostavil, da ne gre za "nobeno izredno stanje" ali "povečanje spora" med državama.

Na vprašanje STA, ali v kratkem načrtuje uradni obisk na Hrvaškem ali srečanje s Plenkovićem, je povedal, da "v tem hipu še ne". "Mislim da se je treba nekatere stvari še prej dogovoriti in če bo to bilateralno srečanje, bomo pričakovali kakšen rezultat. To pa je spoštovanje vladavine prava in implementacija arbitražne razsodbe," je odgovoril.

Sicer pa je Šarec zavrnil novinarska ugibanja o tem, da bi Luka Koper izgubljala tekmo s tekmeci v Trstu in na Reki, glede na napovedi o investicijah kitajskih družb v pristaniško in prometno infrastrukturo v Italiji in na Hrvaškem. Pričakuje, da bo koprsko pristanišče s svojo razvitostjo in širokim potencialom imelo svojo vlogo v razvoju gospodarstva.

Ocenil je, da je plenarna seja pobude 16+1 potekala dobro glede predlogov za nadaljevanje sodelovanja znotraj pobude. Izpostavil je, da se pobuda zdaj po sprejetju Grčije imenuje 17+1.

Kot posebej pomembnega za Slovenijo je izpostavil današnji podpis okvirnega sporazuma o sodelovanju med Inženirsko akademijo Slovenije in industrijsko razvojno cono Nanjing Jiangning High-tech pri vzpostavljanju mednarodnega znanstveno-raziskovalnega in transformacijskega centra.

Premier Šarec je v nagovoru na plenarnem zasedanju izpostavil pomen v praksi že videnih rezultatov, ki jih prinaša sodelovanje v okviru pobude 16+1. Pozdravil je tudi skupno izjavo o odnosih EU-Kitajska za nadaljnjo krepitev strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki je bila usklajena na nedavnem vrhu EU-Kitajska v Bruslju.

Udeleženci plenarne seje so sprejeli dubrovniške smernice, ki predstavljajo program delovanja pobude za obdobje do naslednjega srečanja, ki bo potekalo na Kitajskem leta 2020. Smernice naslavljajo sodelovanje na številnih področjih, kot so trgovina, kmetijstvo, finance, zdravstvo, znanost in gozdarstvo.

Potem ko se je pobudi pridružila Grčija, je v med evropsko sedemnajsterico 12 članic EU ter pet kandidatk in potencialnih kandidatk, Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Črna gora, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Slovenija.