Šarec: Osamosvojitev ni zasluga zgolj nekaterih posameznikov

Kot je dejal Šarec, je praznik zadnji izmed tistih, ki obeležuje borbo, ki se je bila z orožjem, poznejša dejanja pa so bila diplomatska.

"Če ne bi bilo vojske, policije in pogumnega naroda, svoje države ne bi imeli. Brez tega zanosa in ponosa bi še enkrat zamudili priložnost za lastno državo," je poudaril.

Po njegovih besedah se zgodovina Slovenije ni začela z osamosvojitvijo, ampak že zdavnaj prej. Spomnil je na velike zasluge Rudolfa Maistra, na vse žrtve in grozote druge svetovne vojne ter na dogodke pred osamosvojitvijo. "20. stoletje se je odvijalo po svoji poti, zgodila se je druga svetovna vojna, ki je prinesla ogromno gorja. Prišla je Jugoslavija kot naša skupna država," je dejal Šarec. A nadaljeval, da se je potem ta skupna država obrnila proti slovenskemu narodu. Takrat je slovenski narod spoznal, da ne bo mogel več živeti v državi, v kateri en narod želi prevlado nad drugim.

Za Šarca se zgodovina ne pusti spreminjati, zato je treba vse dogodke postaviti v pravilno kronologijo.

Šarec je ob praznovanju dneva suverenosti poudaril tudi, da moramo storiti vse, da bo slovenski narod priznan in cenjen v svetovni in evropski javnosti. Še pred tem pa moramo spoštovati ter ceniti svoje simbole, praznike, svojo neodvisnost in suverenost mi sami. Opozoril je namreč, da Slovenci ne znamo praznovati državnih praznikov in zato krivimo politiko. Sam pa meni, da moramo praznike praznovati tudi zaradi tistih, ki so dali življenja za domovino.

Zbrane je nagovoril tudi celjski župan Bojan Šrot, ki ocenjuje, da so se v začetku 90. let prejšnjega stoletja zgodile velike politične spremembe. Pokazala se je namreč velika želja po drugačni politični ureditvi z več demokracije.

Dejal je, da je treba vrednote, kot so vera v lepšo prihodnost in domoljubje prenesti na mlajšo generacijo. Manjka nam spoštljivega odnosa do simbolov države in nosilcev političnih funkcij, je še dejal Šrot.

Današnje slovesnosti, ki sta jo pripravila Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever, se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor.

Zadnji vojak agresorske Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je Slovenijo zaradi njenih osamosvojitvenih teženj napadla 27. junija 1991, je slovensko ozemlje zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991, ko je iz koprskega pristanišča odplula še zadnja ladja z vojaki.

Po razglasitvi samostojnosti Slovenije 26. junija 1991 in napadu JLA na Slovenijo 27. junija 1991 je namreč prišlo do desetdnevne vojne, ki so ji sledila pogajanja na Brionih med razpadajočo Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Pogajanja so bila zaključena 7. julija 1991 s podpisom t. i. brionske deklaracije, s katero so bila osamosvojitvena dejanja v Sloveniji zamrznjena za tri mesece. Do izteka moratorija so jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so sledili pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja.