Branil sem hrvaško ozemlje, je bivši hrvaški premier Ivo Sanader izjavil med pričanjem pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje okoliščine privatizacije naftne družbe Ina. Med drugim je zanikal, da je bila afera Ina razlog za njegov odstop s položaja premiera. Kot je poudaril, je odstopil zaradi teritorialnih pritiskov v pogajanjih z EU.
Pojasnil je, da se ni bil pripravljen pogajati o predaji hrvaškega ozemlja Sloveniji v zameno za vstop v EU, potem ko je Ljubljana blokirala hrvaška pogajanja zaradi odprtega vprašanja meje."Hrvaška je bila v blokadi v pogajanjih z EU s strani Slovenije. Od nas so zahtevali, da za slovenski glas znotraj 27 članic EU prepustimo del ozemlja. Nisem bil pripravljen trgovati s hrvaškim ozemljem, zato sem odšel," je izjavil Sanader.
Teh navedb danes niso želeli komentirati ne v kabinetu slovenskega premiera Boruta Pahorja ne v zunanjem ministrstvu.
Sanader je sicer zanikal tudi, da je 1. julija lani odstopil zaradi dogodkov v Ini. V triurnem pogovoru s člani komisije je potrdil, da je bivši podpredsednik vlade Damir Polančec, ki je vodil komisijo za privatizacijo Ine, redno obveščal tako njega osebno kot vlado in predsedstvo HDZ o poteku pogajanj z madžarskim Molom.
Potrdil je, da je o načrtih sporazumov z Molom redno pošiljal sporočila tudi finančnemu ministru Ivana Šukerju ter ministrici za varstvo okolja Marini Matulović Dropulić. Dodal je, da je v sklepni fazi priprave pogodbe v delo komisije osebno vključil tudi premierko Jadranko Kosor, ki je bila takrat prva podpredsednica v njegovi koalicijski vladi.
Sanader je na ta način potrdil izjave Polančeca ter zanikal pričanje Šukerja pred saborsko komisijo. Polančec je namreč povedal, da so vsi v vladi in vrhu HDZ vedeli, kakšna bo pogodba, s katero je Mol dobil večje upravljavske pravice, kot bi mu pripadale glede na delnice, ki jih je imel v Ini.
Šuker je povedal, da ni bil seznanjen z vsebino pogodbe, kar je Sanader danes večkrat zanikal s trditvami, da noben izmed njegovih ministrov ni mogel sprejemati odločitev brez vednosti o njihovih vsebinah. Kosorjeva je pred kratkim v sporočilu za javnost tudi zanikala, da je sodelovala pri pogajanjih o spremembi pogodbe z Ino.
Sicer je Sanader poudaril, da je prva pogodba, ki jo je o prodaji 25 odstotkov plus ene delnice Ine sklenila bivša koalicijska vlada pokojnega Ivice Račana leta 2003, bistveno določila potek dogodkov v nadaljevanju privatizacije Ine, posebej glede razmerja hrvaških in madžarskih članov upravnega in nadzornega odbora.
Dodal je, da je bilo logično, da so s spremembo pogodbe dali Molu večje upravljavske pravice, potem ko je kupil dodatne deleže od malih delničarjev in veteranskega sklada ter postal največji delničar z 47 odstotki delnic.
Poudaril je, da so bile spremembe pogodbe z Molom v času njegove vlade najboljše možne v tem času, ker je vlada zadržala vse varovalke glede prodaje delnic Ine, ki so bile zapisane v prvi, osnovni pogodbi. Za opozicijo je bilo sporno, ker je Sanaderjeva vlada prepustila Molu večinske upravljavske pravice, čeprav madžarska družba nima več kot 50 odstotkov delnic Ine.
Kot Polančecov velik uspeh v pogajanjih z Molom je izpostavil, da je vlada dobila pravico prvega nakupa Ininih delnic v primeru sovražnega prevzema Mola.
Saborska preiskovalna komisija mora do 23. oktobra skleniti svoje delo, Sanader pa je bil zadnja izmed sedmih prič, ki so jih povabili.