Ob svetovnem dnevu boja proti raku so v UKC Ljubljana na novinarski konferenci spregovorili o naprednih oblikah zdravljenja in celostni obravnavi onkoloških bolnikov.  Kar 7,6 odstotka vseh lanskih bolnišničnih obravnav je bilo obravnav z diagnozo rak, v ambulantni dejavnosti pa je bilo obravnav z glavno diagnozo rak več kot 70.000, so povedali.

Največji delež obravnav na bolnišničnem delu z glavno diagnozo rak glede na vse bolnišnične obravnave je imel v letu 2024 klinični oddelek za hematologijo in onkologijo na pediatrični kliniki (78,92 odstotka), kjer letno po besedah Marka Kavčiča na novo diagnosticirajo in na zdravljenje sprejmejo 70 do 80 otrok s to diagnozo.

"Vsi otroci v Sloveniji, ki zbolijo za rakom, so zdravljeni v 3. nadstropju pediatrične klinike. Najpogostejše bolezni, ki jih zdravimo, so levkemija, možganski tumorji in vsa možna maligna področja," je pojasnil. Otroci v bolnišnici so deležni najsodobnejših oblik zdravljenja, 85 do 90 odstotkov jih pozdravijo. A hkrati je opozoril, da bi lahko bili še boljši, če bi država našla način, kako zagotoviti ustrezno nagrajevanje medicinskih sester in zadržati specialiste, ki so donedavnega dobro delali in operirali otroke v izjemno kompleksnih operacijah.

Predstojnik gastroenterološkega oddelka interne klinike David Drobne je povedal, da so gastroenterološki raki v porastu. Največ teh bolnikov sprejmejo preko urgence in različnih ambulant po celi Sloveniji. Velika moč Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je prav v združevanju več specialnosti in multidisciplinarni obravnavi bolnika. Na kliniki letno bolnišnično obravnavajo približno tisoč bolnikov. Kot izjemno pomembno se mu zdi, da na oddelku nudijo nujne endoskopske posege 24 ur na dan.

Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Samo Zver je kot ključno pri obvladovanju raka izpostavil državne preventivne programe Zora, Dora in Svit. Zgodnja diagnoza prinaša tudi najboljše rezultate zdravljenja, denimo v urologiji v kar 80 odstotkih lahko pomeni ozdravitev.

Nuklearna medicinska stroka nudi onkološkim bolnikom najbolj sodobne diagnostične in in terapevtske možnosti z uporabo odprtih delov sevanja, je pojasnila predstojnica klinike za nuklearno medicino Katja Zaletel. Kot edini v Sloveniji izvajajo ciljano radionuklidno zdravljenje vseh oblik nevroendokrinih napredovalih rakov, pred dvema letoma so uvedli tudi ciljano radionuklidno zdravljenje napredovalega raka prostate in lani so na ta način zdravili 141 bolnikov.

Kot je poudarila, se je prav na račun onkoloških bolnikov število hospitalizacij v zadnjih nekaj letih povečalo za 30 odstotkov. Letno na kliniki sicer izvedejo več kot 1600 biopsij ščitnice in potrdijo malignom ščitnice približno pri 150 bolnikih vsako leto.

V Sloveniji za rakom letno zboli okoli 15.000 ljudi, umre pa jih več kot 6000, so ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku, ki poteka pod geslom Združeni v edinstvenosti, sporočili z NIJZ. Obvladovanje raka ostaja ena ključnih prednostnih nalog slovenskega zdravstvenega sistema in celotne družbe, so navedli na ministrstvu za zdravje.

Velik delež raka je povezan z dejavniki, na katere je mogoče vplivati. Kajenje, tvegano pitje alkohola, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in čezmerno sončenje povečujejo tveganje. Ocene kažejo, da bi z ukrepi preventive preprečili od 30 do 40 odstotkov vseh rakov, so na svoji spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvršča alkoholne pijače v prvo skupino rakotvornih snovi. To pomeni, da obstajajo jasni dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh. Pitje alkohola je povezano z najmanj sedmimi vrstami raka. Med njimi so rak debelega črevesa in danke, požiralnika, jeter, ust, žrela, grla ter rak dojke pri ženskah.

V Sloveniji je vsako leto približno 600 novih primerov raka neposredno povezanih s pitjem alkohola. Več alkohola pomeni večje tveganje, varna meja pitja pa ne obstaja. Starostno standardizirana pojavnost rakov, povezanih z alkoholom, znaša 13,8 na 100.000 prebivalcev. To Slovenijo uvršča nad svetovno povprečje, ki znaša 8,4 na 100.000 prebivalcev, so zapisali na NIJZ.

Kajenje medtem povzroča najmanj 16 vrst raka ter številne bolezni dihal, srca in ožilja. V Sloveniji zaradi kajenja vsako leto umre več kot 3000 ljudi, kar pomeni približno 60 smrti na teden.

Neuravnotežena prehrana povečuje tveganje za nastanek več vrst raka. Tveganje se poveča ob pogostem uživanju energijsko bogatih živil, rdečega in predelanega mesa ter ob nizkem vnosu sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin. S prekomerno telesno maso in debelostjo so povezani raki debelega črevesa in danke, dojke po menopavzi, trebušne slinavke, jeter in ledvic. Tveganje za raka debelega črevesa, danke, dojke ter maternice povečuje pomanjkanje gibanja.

V Sloveniji ključen steber obvladovanja raka predstavljajo organizirani presejalni programi Zora, Dora in Svit. Kljub doseženemu napredku ostajajo neenakosti v zdravju pomemben izziv, zlasti razlike med urbanimi in ruralnimi območji ter pri dostopu do enako kakovostne obravnave, so navedli na ministrstvu.

Kot so zapisali, bodo v prihodnje še več poudarka namenili krepitvi primarne preventive, saj je z učinkovitim zmanjševanjem ključnih dejavnikov tveganja mogoče preprečiti pomemben delež novih primerov raka. Hkrati se nadaljujeta razvoj presejalnih programov ter izboljševanje kakovosti in pravičnosti onkološke obravnave na podlagi zanesljivih podatkov.