Predstavniki poslanskih skupin v hrvaškem saboru so danes dopoldne razpravljali o predlogu arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Poslanci iz vrst vladajoče koalicije so po pričakovanjih predlog podprli, medtem ko je opozicija vlado ostro kritizirala. Poslanec opozicijskega HDSSB Boro Grubišić je premierko Jadranko Kosor celo obtožil veleizdaje.
Seja se je začela z nastopom Kosorjeve. Ta je znova predstavila arbitražni sporazum, ki bi določil oblikovanje arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Kosorjeva je poudarila, da je za Hrvaško zelo pomembno, da bodo spor o meji urejali na podlagi mednarodnega prava, ter da je arbitražni sporazum za Hrvaško ugodnejši od tistega, ki ga je sabor sprejel maja letos na podlagi predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna.
"Hrvaška se z omenjenim sporazumom ne bo odpovedala svojemu ozemlju," je poudarila premierka. Izpostavila je, da bodo vsi postopki za uveljavitev arbitražnega sporazuma začeli teči, potem ko bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU. Dodala je tudi, da ko gre za arbitražni sporazum, ni podpisala ali parafirala še ničesar.
Kosorjeva si je že pred današnjo sejo zagotovila podporo koalicijskih strank, kar se je potrdilo tudi v današnjih nastopih predstavnikov poslanskih skupin iz vladne koalicije - Hrvaške kmečke stranke (HSS), Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) in Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS).
Predsednik največje opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanović je medtem zahteval pojasnilo, zakaj je hrvaška vlada sprejela, da Evropska komisija kot politično telo določa arbitražne sodnike, ki bodo odločali o sporu o meji med Hrvaško in Slovenijo. SDP po njegovih besedah ne bo podprl ratifikacije sporazuma, dokler ne bodo objavljena imena sodnikov za sestavo arbitražnega sodišča s seznama Evropske komisije.
Kot je še ocenil Milanović, predstavlja sporazum "zaroto proti Hrvaški". Pri tem je izpostavil, da je naloga arbitražnega sodišča najti povezavo Slovenije z odprtim morjem. Milanović je še menil, da gre za sporazum "vzemi ali pusti", če ga Hrvaška ne bo sprejela, pa še deset let ne bo vstopila v EU. Spomnil je tudi, da je večina hrvaških strokovnjakov za mednarodno pravo soglasna, da sporazum za Hrvaško ni dober.
Tudi poslanka Hrvaške narodne stranke (HNS) Vesna Pusić je izpostavila vprašanje določanja sodnikov za arbitražno sodišče. Po njenem mnenju končna odločitev arbitražnega sodišča ne sme biti rezultat politične izbire sodnikov, temveč mora temeljiti na mednarodnem pravu. Kot je dodala, je treba še pred ratifikacijo sporazuma zahtevati, da Hrvaška da soglasje k seznamu arbitrov.
Poslanci manjših opozicijskih strank - Hrvaške stranke upokojencev (HSU), Hrvaške stranke prava (HSP), Istrske demokratske skupščine (IDS) in Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB) - so potrdili, da ne bodo podprli sporazuma. Poslanec HDSSB Grubišić je ob tem Kosorjevo obtožil izdaje nacionalnih interesov, zaradi česar je dobil opomin predsedujočega saboru.
Vladimir Šeks iz vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) je medtem dejal, da bo mednarodno arbitražno sodišče moralo odločati o kopenski in morski meji med Hrvaško in Slovenijo na podlagi mednarodnega prava. Sporazum po njegovem ni način, s katerim bi Hrvaška plačala vstop v EU s prodajo svojega državnega ozemlja.
Ocenil je tudi, da so možnosti, da bi arbitražno sodišče, ki bo odločalo na podlagi mednarodnega prava, odločilo o teritorialni povezavi Slovenije z odprtim morjem, majhne oz. nerealne. Dejal je še, da danes odločajo o soglasju vladi za parafiranje sporazuma o arbitraži, medtem ko bodo o vsem še dodatno razpravljali, ko bo na dnevnem redu sabora ratifikacija omenjenega sporazuma.
Šeks je danes prav tako poudaril, da bo za potrditev soglasja vladi za podpis arbitražnega sporazuma dovolj navadna večina, kar pomeni 39 poslancev. Kot je pojasnil Šeks, v primeru arbitražnega sporazuma namreč ne gre za spreminjanje meje, temveč za njeno določanje.
V nadaljevanju seje se je za razpravo prijavilo približno 70 poslancev. Do konca današnje seje naj bi poslanci sicer glasovali tudi o predlogu vlade za soglasje k enostranski izjavi o neprejudiciranju, ki jo želi hrvaška vlada sprejeti pred ratifikacijo sporazuma o arbitraži.
V njej Zagreb trdi, da Slovenija stika z mednarodnimi vodami nima, medtem ko sporazum v točki 3b določa, da mora arbitražno sodišče določiti prav ta stik, ki ga večina hrvaški poslancev sicer v dopoldanski razpravi sploh ni omenila.
Danes bo na uradnem obisku v hrvaškem saboru tudi posebni poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda, ki naj bi ga pred tem v Ljubljani sprejel zunanji minister Samuel Žbogar. V Zagrebu se bo Swoboda srečal tudi s premierko Kosorjevo.