Februarska akcija policijskega pridržanja skupine vodij največjih gradbenih podjetij z Ivanom Zidarjem (SCT) na čelu je bila znanilec nove dobe. Tiste, v kateri tudi do tedaj nedotakljivi gospodarstveniki ne bodo imuni pred udobjem policijskih maric in kazenskimi postopki. Živce je začel izgubljati tudi največji slovenski tajkun Boško Šrot, ki je v svojem časniku Delo preventivno objavil, češ da mu premier Janez Janša po kurirjih grozi z aretacijo. No, če bo ta res sledila, bo očitno politična. Kot pravijo naši viri, si utegne notranjost policijskih prostorov kmalu ogledati še nekaj bogatašev.
Kot kaže, sta policija in tožilstvo končno začela resno preganjati gospodarski kriminal, saj smo dobili obvestila, da naj bi se še pred septembrskimi državnozborskimi volitvami zgodilo še nekaj policijskih prizorov ukrepanja zoper »velike ribe«, ki smo jih do letos gledali predvsem v tujini. Informacije so skope, saj kriminalisti zaradi interesa nadaljnjih postopkov javnosti ne želijo razkrivati aktivnosti, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe. Po besedah Leona Kederja z generalne policijske uprave jim to preprečujejo tudi zakonska določila o varstvu osebnih podatkov. Tako nam na policiji niso mogli potrditi navedb naših virov, da naj bi poleg v javnosti že znanih (pred)kazenskih postopkov (zoper Ivana Zidarja, Boška Šrota, Edvarda Ovna, Leonarda Peklarja…) že potekali novi. Akterji teh naj bi bili Jože Zagožen, direktor Holdinga slovenskih elektrarn (menda ga sumijo zlorabe položaja v zvezi s trgovanjem z elektrarnami v sistemu HSE), Matjaž Gantar, predsednik uprave KD Group (sumljiv naj bi bil prav zaradi poslov z Zagožnom), predsednica nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem (očitali naj bi ji sodelovanje pri spornem lastninjenju sistema Pivovarne Laško), Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza (sporno lastninjenje te družbe), ter Bojan Petan, predsednik uprave DZS (sumili naj bi ga kaznivega dejanja pri razvpitem lastninjenju Term Čatež).Brez bojazni pred marico
Poklicali smo »novinarski bič božji«, kot nekateri kolegi z Dela imenujejo Andrijano Starino Kosem, popolno vladarico v največji časopisni hiši. »Nič ne vem, da bi zoper mene vodili kakšno preiskavo, in teh informacij ne komentiram. Mirne duše lahko preiskujejo,« je pojasnila sicer precej nezgovorna Starina. Na vprašanje, ali se morda boji, da bi tudi ponjo prišla policijska marica, je zagotovila, da se prav nič ne boji. Gospa je trenutno v tujini. Ali je glede tega upoštevala besede Boška Šrota (v legendarnem novinarskem izdelku izpod peresa novinarke Dela Maje Grgič je izjavil, da naj bi jim Janševi kurirji svetovali daljše počitnice v tujini v času pred volitvami), ne vemo. O tem, kdo so ti kurirji in kdaj so se domnevno oglasili pri njem, smo želeli povprašati tudi samega Šrota. Ko smo ga poklicali na njegovo mobilno številko in se mu predstavili, nam je glas, presenetljivo podoben njegovemu, zatrdil, da smo klicali »napačno številko«. Predstaviti se ni hotel. Nam je pa pozneje njegov predstavnik Jure Struc pojasnil, da nam ne bodo izdali imen domnevnih Janševih kurirjev, saj jih ne želijo izpostavljati. Na vprašanje, zakaj ne, če so pa vendar Janševi, je odgovoril, da »od tega nimajo koristi«. Jože Zagožen iz HSE, ki naj bi se v zadnjem času s svojimi poslovnimi navezami precej oddaljil od usmeritev vlade, ni seznanjen z nikakršno preiskavo. Glede spornega nakupa petinskih deležev Termoelektrarne Brestanica in Termoelektrarne Šoštanj, ki jih je HSE decembra 2005 kupil od Gantarjevega KD Holdinga, je dejal, da so jih opravili strokovno in ni bilo nikakršne napake. »Morda je prišla na policijo kakšna prijava, toda jaz nimam informacije, da bi bilo kaj narobe,« dodaja Zagožen. Pri tem je poudaril, da je dal za nakup zeleno luč tudi nadzorni svet, v katerem sedi med drugimi ekonomist dr. Franci Križanič, ki je blizu socialnim demokratom. Policijske marice se ne boji, lahko pa se zgodi marsikaj, razlaga v zvezi z morebitnim strahom pred policijskim pridržanjem. Pri njem osebno ni za zdaj nihče od kriminalistov nič poizvedoval, sicer pa tudi nima dokumentov, ki bi jih skrival. HSE naj bi deleža v termoelektrarni preplačal, vezni člen med Zagožnom in Gantarjem je bila menda nekdanja Starina, tedanja državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, pod okrilje katerega spada tudi energetski sistem. Solastnika in predsednika uprave KD Group Matjaža Gantarja smo ujeli med dopustom na morju. Ničesar ne ve o kakršnikoli preiskavi, pri prodaji deležev elektrarn ne vidi nič spornega. Poznavalci pravijo, da je bil posel s hidroelektrarnami vezan na kupčijo z Delom (KD Holding je postal novembra 2005 petinski lastnik Dela, čez slabo leto pa je delež prodal Probanki in Abanki, povezanima z Boškom Šrotom).
VEČ V TISKANI IZDAJI