Prva je svojo kandidaturo uradno predstavila pravnica Nataša Pirc Musar, kandidirala bo s podpisi volivcev, torej kot nestrankarska kandidatka, četudi se podpore katere od strank ne brani. Jo je pa pri kandidaturi, kot je dejala, podprlo več znanih osebnosti, med drugim dva bivša predsednika Milan Kučan in Danilo Türk.
Kandidaturo je v soboto na družbenih omrežjih napovedala tudi psihoanalitičarka in doktorica filozofije Nina Krajnik, predstavila jo bo na novinarski konferenci v ponedeljek.
Že pred časom je namero kandidirati sicer obelodanil kočevski župan Vladimir Prebilič, ki pa kandidature še ni uradno predstavil.
Premisleki o kandidatih v večini parlamentarnih strank še potekajo
Tudi podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos je v tem tednu za več medijev že potrdila, da želi kandidirati za predsednico republike. Potrebuje in želi pa si tudi podpore stranke. O tem bo stranka odločala na ponedeljkovem kongresu. Kaže, da ima sicer notranjo konkurenco, saj si kandidirati želi tudi nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl. Ta je za portal N1 namreč povedal, da so ga organi SAB pred časom že potrdili kot svojega kandidata za predsednika države, ker pa je stranka sprejela odločitev o pripojitvi h Gibanju Svoboda, ga na to mesto ne more več kandidirati. Vajgl bi bil tako pripravljen kandidirati za Gibanje Svoboda, katere član bo postal s pripojitvijo SAB Golobovi stranki, povsem pa ne izključuje niti možnosti, da bi zbiral podpise volivcev, je poročal N1.
Notranji kandidacijski procesi pa tečejo tudi v drugih parlamentarnih strankah. Tako v SD kot Levici odločitve, ali se bodo na predsedniške volitve podali z lastnim kandidatom, ali pa bodo podprli katerega od drugih kandidatov, še niso sprejeli. Pričakovati je sicer, da bodo vsaj Socialni demokrati, kot na vseh preteklih predsedniških volitvah, v ogenj poslali svojega kandidata.
Enako velja za največjo opozicijsko stranko SDS, a vprašanj na to temo za STA niso želeli komentirati. Medtem v opozicijski NSi pogovori o tem naj še ne bi stekli. Mnogi na tem mestu vidijo evropsko poslanko in nekdanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak, ki je bila v zadnji predsedniški tekmi pred petimi leti četrta. Zaradi ljudi, ki jo nagovarjajo h kandidaturi, o tem razmišlja, je navedla za medije. Vprašanje pa je, ali ima tudi podporo stranke za kandidaturo.
Med možnimi kandidati se ugiba tudi o nekdanjih predsednikih vlade in DZ
Mediji so sicer zadnje tedne že začeli meriti podporo različnim imenom, o katerih se ugiba, da bi lahko kandidirali ali pa so sami potrdili, da o tem razmišljajo. Tako sta se na seznamu možnih kandidatov znašla tudi nekdanji premier Miro Cerar in nekdanji predsednik DZ Igor Zorčič.
Tudi Cerar je za Televizijo Slovenija potrdil, da ga nekateri nagovarjajo h kandidaturi, a se zanjo še ni odločil.
Že med volilno kampanjo za volitve v DZ se je kot o možnem kandidatu gibanja Povežimo Slovenijo govorilo o nekdanjem predsedniku ustavnega sodišča ter svetovalcu aktualnega predsednika Boruta Pahorja Ernestu Petriču, čeprav mediji ugibajo, ali bi se v bitko lahko podal tudi predsednik DS Alojz Kovšca.
Kandidate lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidati za predsedniško funkcijo potegujejo s podporo poslancev, za vstop v tekmo potrebujejo najmanj deset poslanskih podpisov. Stranke lahko svoje kandidate predlagajo s podpisi najmanj treh poslancev ali 3000 volivcev. Nestrankarski kandidati pa morajo za vstop v predsedniško tekmo zbrati najmanj 5000 podpisov volivcev.