Uradna slovenska politika še vedno trdno stoji ob strani napadeni državi, zanjo se je naposled opredelil tudi prvak opozicije Janez Janša, ki je sicer velik Trumpov privrženec.

»Ukrajina je vojno izgubila /…/. Ukrajina ne more postavljati pogojev. Ukrajina mora sprejeti diktat. To je sporočilo, ki ga je dal ameriški predsednik,« je izjavil nekdanji predsednik Danilo Türk, ko so ga 28. februarja gostili v oddaji Odmevi na TV Slovenija, v kateri je komentiral hladno prho za ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega med njegovim obiskom pri predsedniku ZDA Donaldu Trumpu v Beli hiši. Štiri dni prej pa je na Radiu Slovenija kritiziral vodstvo EU, ki po njegovem ni na nivoju zgodovinskih nalog.

Kremelj

Kučan obmolknil, Klakočarjeva pa skeptična

Z njim ne soglaša predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je po dogajanju v Beli hiši odkrito postavila na stran predsednika napadene države in dodala, da Slovenija ne bo pristala na to, da bi bil agresor nagrajen, žrtev pa kaznovana. Podobno sta se odzvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in premier Robert Golob, ki sta oba ob tem poudarila pomen skupnega odziva EU in krepitve skupne varnosti. 

Temu se je nazadnje pridružil tudi prvak največje opozicijske stranke Janez Janša, ki se nekaj časa ni opredeljeval med Trumpom in Zelenskim, soglašal je glede višanja sredstev za obrambo, 6. marca pa je v državnem zboru jasno podprl Ukrajino in opozoril na mednarodne obveznosti do te države, ki se je po sporazumu v Budimpešti leta 1994 odpovedala enemu največjih števil jedrskih konic v zameno za garancije o ozemeljski celovitosti. Sporazum so poleg Ukrajine in Rusije podpisale še ZDA, Velika Britanija, Francija in Kitajska, ki so na to zavezo pozabile že leta 2014, ko si je Rusija priključila Krim, je poudaril Janša.

Profimedia

Bivša predsednika Danilo Türk in Milan Kučan sta bila sicer med glavnimi predlagatelji kandidature Nataše Pirc Musar za predsednico države, z njima se večkrat na leto srečuje, očitno pa si ne deli mnenja glede vojne v Ukrajini. Prvi predsednik Milan Kučan, ki je bil pred meseci prav tako kritičen do evropske politike glede vojne v Ukrajini, se po zadnjem dogajanju še ni izpostavil. Tudi na naše vprašanje ni odgovoril. 

Konec lanskega leta je v intervjuju za Radio Slovenija izjavil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ministrica oziroma predsednica vojn in da je, sodeč po njenih stališčih, zmagal glas vojne: »Pred nekaj več kot dvema letoma, ko se je začela vojna v Ukrajini, sva bila s predsednikom Türkom pobudnika izjave, apela za mir, za ustavitev vojne in reševanje problemov med Ukrajino in Rusijo za pogajalsko mizo. Takrat je bilo to sprejeto s precejšnjim nerazumevanjem. Skoraj smo bili obtoženi, da zagovarjamo Putina in rusko agresijo, čeprav smo jasno povedali, da je to zločin zoper mednarodno pravo. Ampak takrat se je beseda mir na ravni EU, še posebej pa na ravni Nata, slišala zelo redko. Danes govorijo bolj ali manj vsi o miru, o tem, da je potrebno premirje in da je treba to vojno končati.«

TV Slovenija

Zanimivo je tudi stališče predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je na vprašanje glede vojne v Ukrajini v reviji Obrazi odgovorila: »Krize v Ukrajini ne jemljem čisto črno-belo, kot se skuša prikazati na eni ali drugi strani. Razlogi za vojno so namreč zelo kompleksni. Seveda obsojam napad Rusije na ozemeljsko celovitost Ukrajine, kar je jasna kršitev mednarodnega prava, prav tako obsojam napade na ukrajinsko civilno prebivalstvo, ki pa žal plačuje ceno za merjenje moč med Zahodom in Vzhodom. Že od začetka te tragedije si želim, da bi se vojna čim prej končala, verjetno pa pogajanja ne bodo lahka. Bojim se, da se s to vojno tako kot z vsako drugo kujejo veliki dobički, preprosto prebivalstvo trpi in bo trpelo še naprej, svetovni voditelji pa bodo zarisali meje tako, da bo nekoč spet lahko prišlo do vojne.«

Mirovniki z rusko agendo

Njeno stališče je navdušilo nekdanjega poslanca SD Aurelia Jurija, ki vse od začetka vojna pod krinko mirovništva napada vojaško pomoč napadeni državi. Prejšnji torek je njegovo skupino sprejela predsednica Klakočar Zupančičeva (že drugič v zvezi z vojno v Ukrajini, dvakrat pa jih je sprejela v zvezi z vojno v Palestini), v delegaciji pa so bili še nekdanji evropski poslanec Ivo Vajgl, ekonomist Jože P. Damijan, nekdanji rektor Danijel Rebolj ter aktivistki Maja Breznik in Jasminka Dedič iz Mirovnega inštituta. Predsednici so izročili poziv državnemu vrhu k varovanju socialne države z naslovom Več orožja za manj sociale, zdravja in znanja? Ne, hvala! 

Peticijo je podpisalo okoli 700 podpisnikov, druga podpisana je Spomenka Hribar, ki je nekaj dni prej v Delu objavila odprto pismo s podobno vsebino. Med podpisniki pa so tudi Primož Šterbenc, Franco Juri, Marjan Šiftar, Darko Štrajn, Matjaž Kmecl, Matjaž Hanžek. Ni pa med njimi Vajgla, ki nam je povedal, da se z vsem zapisanim ne strinja, meni namreč, da je treba podpreti tudi pristop vlade za postopno uresničevanje zaveze za zvišanje izdatkov za obrambo.

Jure Klobčar

V peticiji protestirajo zaradi izjave generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, da bo za povečano oborožitev treba denar prihraniti pri izdatkih za pokojnine, zdravstvo, šolstvo in še kje. Toda kmalu preidejo k bistvu problema: zagovarjanje močnejše oborožitve izdaja namero po nadaljevanju vojaške in siceršnje konfrontacije z Rusko federacijo. 

Obžalujejo, ker je reševanje konflikta v Ukrajini prevzela šele nova ameriška administracija in da ni prej to storila Evropa. Ob tem si želijo, da bi čim prej prišlo do prekinitve spopadov in dogovora o trajnem miru, da ga Evropa ne bi oteževala in zapletala ter »da bodo sledila prizadevanja za ponovno vzpostavitev dialoga in sodelovanja z Rusko federacijo«.

V izjavi ni nobene obsodbe ruske agresije niti pobijanja ukrajinskih civilistov. Še več, prvi podpisnik Aurelio Juri v svojih zapisih na facebooku obračunava s predsednikom napadene države: »Dragi Volodimir, v Carigradu bi stopil na tisti vlak iz marca 2022, in imel bi celo Ukrajino, sicer izven Nata, z dvema avtonomnima pokrajinama. Zdaj je, kar je. Prisluhni Sv. Očetu in pokliči Putina, pa boš ohranil 80 odstotkov ozemlja. Reši, kar se še rešiti da.« 

Hvali Trumpa, ki po njegovem edini lahko še konča vojno, hkrati pa graja evropske voditelje Ursulo von der Leyen, Keira Starmerja, Emmanuela Macrona, Donalda Tuska, Kajo Kallas, Olafa Scholza in Friedricha Merza, ki da so vojni hujskači, da dejansko pomenijo »eksistencialno grožnjo Evropi« ter da »delajo vse za vojno in vzpon neofašizma«.

Primož Lavre

Podobno razmišlja tudi Jože P. Damijan, tretji podpisnik peticije, ki na svojem blogu piše, da se je evropska politična elita ujela v »narativo vojne in miselnost hladne vojne v svojem iracionalnem strahu pred ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, iz katere ne najdejo poti. Ker ne iščejo racionalnih rešitev, ampak so ujeti v svoje frustracije in strahove. Takšnim ljudem, ki niso sposobni poiskati racionalnih rešitev, lahko pomaga le psihoterapevtska pomoč. Hudič je, kadar so takšni ljudje, ki potrebujejo psihoterapevtsko pomoč, na oblasti. In kadar vodijo ne polmilijonske nacije, ampak Evropsko unijo s 450 milijoni ljudmi.«

Prijatelji Rusije v državnem zboru

V državnem zboru so najbolj proruski poslanci, ki so nameravali ustanoviti skupino prijateljstva z Rusijo: Miroslav Gregorič in Lena Grgurevič iz Svobode ter samostojni poslanec Dejan Kaloh, donedavna SDS. Poleg njih pa je po protiukrajinskih stališčih znan tudi Martin Premk, predsednik odbora za obrambo iz vrst Svobode, ki je poleg Gregoriča, Grgurevičeve in Monike Pekošak (vsi Svoboda) glasoval proti deklaraciji, s katero je Evropski parlament obsodila gladomor, ki je mednarodno priznan kot genocid nad Ukrajinci pred drugo svetovno vojno. Kaloh pa je prevzel pobudo stranke Resnica za razpis referenduma o zviševanju obrambnih sredstev, pobudo stranke je predsednica DZ Klakočar Zupančičeva tudi predala vodjem poslanskih skupin.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je prav tako znan po proruskih izjavah. Po obisku Zelenskega v Beli hiši je denimo privoščljivo zapisal: »Včeraj se je Zelenski obnašal kot razvajen mulc, navajen dobiti vse, kar želi in so mu starši prvič odločno rekli ne!« Po ruski agresiji na Ukrajino je obiskal rusko veleposlaništvo in Slovenijo ponujal kot mirovno posrednico, na evropskih volitvah 2024 pa je na listi kandidiral nekdanjo urednico proruskega portala Russia Beyond Polono Frelih in nekdanjega generalnega direktorja policije in pozneje svetovalca predsednika Türka Bojana Potočnika, ki se je javno poslovil od izgnanega ruskega diplomata Sergeja Lemeševa.

Sašo Švigelj

Tomićeva hvali Trumpa

Pošiljanju vojaške pomoči Ukrajini je nasprotovala tudi vladna stranka Levica, ob zadnjih napovedi višjih izdatkov za obrambo je vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec izjavil, da bi morala Slovenija »ta diktat čim bolj izigrati«. Izrazito proruska pa je njihova nekdanja poslanka Violeta Tomić, ki je na evropskih volitvah nastopala z listo Nič od tega. Takrat je na enem od soočenj govorila, da se je leta 2014 začel genocid nad rusko manjšino v Ukrajini, kar ni podprto z nobenimi dejstvi niti na to ni opozoril noben organ OZN. Februarja lani je bila tudi glavna govornica na shodu proti rusofobiji, na katerem so se zbrali Putinovi podporniki. 

Po novem je navdušena tudi nad Trumpom. »Ne glede na to, kakšno mnenje ima kdo o Trumpu, bo v zgodovino definitivno vpisan kot osebnost, ki je v zadnjem trenutku zahteval mir in nas rešil rušilne svetovne jedrske kataklizme! Jaz sem mu hvaležna!« je zapisala na facebooku, kjer je Zelenskemu očitala, da nas je pripeljal na rob tretje svetovne vojne.

Tomićeva je bila v času epidemije anticepilka podobno kot Stevanović. Prav tako tudi aktivist Levice Tomaž Mastnak, ki je podobno zdaj eden od Putinovih glasnikov v Sloveniji. Navdušuje se nad »rusko zmago« v Ukrajini, oblast v Sloveniji ima za bruseljske kvizlinge. 

Primož Lavre

»Tudi veliko tistih, ki so to vojno izzvali, je vedelo, da se drugače ne bo moglo končati. Vendar so brez slabe vesti žrtvovali Ukrajino, da bi oslabili in po možnosti razbili Rusijo. Z državnim udarom so nastavili oblast, ki je bila in še vedno je pripravljena, prav tako brez slabe vesti, žrtvovati lastno prebivalstvo in lastno državo. Zato je ta vojna, ta neizzvana agresija proti Rusiji trajala tri leta. Ukrajina je izgubila približno polovico prebivalstva. Več kot milijon je mrtvih, vsaj še enkrat toliko pohabljenih,« je nedavno zapisal v Dnevniku, nad njegovim zapisom pa se je navduševal tudi Igor Mekina, urednik portala Insajder, znan po prosrbski in proruski usmeritvi.

Velika prorusa Erjavec in Jelinčič

Na krilih rusofilstva svojo politično vrnitev gradi tudi Karl Erjavec, ki je novembra lani ustanovil svojo novo stranko Zaupanje. »Na pogovorih, ki sem jih imel s Sergejem Lavrovom (ruskim zunanjim ministrom – op. a.), je vedno poudaril, da je bilo ob razpadu Sovjetske zveze dogovorjeno, da bo Ukrajina vedno nevtralna država in da bo Rusija ustrezno reagirala, če bo Zahod silil Ukrajino v Nato. Še ena nepotrebna vojna …« je zapisal na omrežju x.

Sašo Radej

Po njegovem se je ukrajinska kriza začela zaradi želje Zahoda, da bi bila Ukrajina članica Nata: »Morebitni odhod ZDA iz Nata bi pomenil zanesljiv konec Nata. To bi bil zgodovinski absurd! Toliko mrtvih za članstvo Ukrajine v Natu, ki bi medtem prenehal obstajati.« Seveda nasprotuje tudi višjim izdatkom za oboroževanje EU: »ZDA so še vedno zaveznica EU, je danes izjavila Ursula von der Leyen. Če zaupa ZDA, zakaj moramo nemudoma zbrati 800 milijard za oborožitev? Ali bomo torej porabili 800 milijard za oborožitev zgolj zato, ker Ursula von der Leyen ne zaupa Trumpu?«

Erjavec je kot minister za zunanje zadeve v treh vladah najbolje sodeloval z Rusijo, večkrat jo je obiskal, še večkrat pa je bil na obisku v Sloveniji ruski minister Nikolaj Nikiforov. Leta 2017 je Erjavec ponosno stal ob Putinu, ko se je udeležil slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem.

Erjavec je dolga leta vodil Desus, ki je na lanskih evropskih volitvah nastopil z nosilcem Urošem Lipuščkom, ki je prav tako v svojih zapisih nenehno kritizira EU in se zavzema za sodelovanje z Rusijo. Podobno svojo vrnitev v politiko kreira tudi prvak SNS Zmago Jelinčič, ki je na x čestital Trumpu in podpredsedniku J. D. Vanceu po hladnem sprejemu Zelenskega: »Ne samo da je bil zelenec nespoštljiv do gostiteljev, pokazal je, da mu niti najmanj ni do miru v lastni državi. Upam, da mu prepove uporabo ameriškega orožja in takojšnjo vrnitev vsega denarja, ki so ga ZDA namenile pomoči Ukrajini.«

Sašo Radej

Razburjal se je, ker je slovenski veleposlanik v OZN Samo Žbogar ni podprl resolucije OZN o Ukrajini, ki sta jo v Varnostnem svetu OZN pripravljali ZDA in Rusija. Redno tudi kritizira EU, zlasti francoskega predsednika Macrona (pravi mu Makaron), zaradi stališča do Rusije. Velik Putinov privrženec je tudi prvak Domovinske lige Bernard Brščič, ki pa se že precej časa javno ne oglaša.