Ludwig Gisch Dulcev je imel računalniško podjetje, njemu nadrejena Maria Mayer Munos in Dulceva pa umetniško galerijo. To je bila krinka razkritih ruskih vohunov, ki sta speča lepo živela na Črnučah na Primožičevi 35 in se vozila v beli beli kii ceed. 

Aretirana sta bila 5. decembra 2022. Okrožno sodišče v Ljubljani je sodilo in obsodilo vohuna tuje države, česar ni storilo še nobeno sodišče v državi. V Sloveniji sta od leta 2017 Ana Valerevna Dulceva, Artem Viktorovič Dulcev (to sta njuni pravi imeni) opravljala obveščevalno dejavnost za Vladimirja Putina. Ta ju je decembra odlikoval z redom za hrabrost.

Sodnica okrožnega sodišča Živa Zaplotnik se je z zakonom zapovedanemu javnemu izreku sodbe izognila tako, da se je oklic za javni izrek sodbe na spletni strani sodišča pojavil v trenutku, ko se je branje izreka na sodišču začelo – v torek, 31. julija, ob 12. uri in 20 minut. Nekaj pred 13. uro je letalo Cie s sklicem Twilight 564 skupaj s pripadniki Sove že poletelo proti turški prestolnici, kjer je pristalo ob 15. uri.

Kmalu za tem, ob 15.25, je v Ankari pristalo še rusko vladno letalo tupoljev 204, ki je poletelo z moskovskega letališča Vnukovo. Vrnilo se je okoli 17.50, na krovu sta bila tudi vohuna, ki sta delovala v Sloveniji. Zapornike je sicer v Turčijo prepeljalo skupno sedem letal, od tega dve iz ZDA ter po eno iz Nemčije, Poljske, Norveške, Rusije in Slovenije.

Ker sta bila v Sloveniji prijeta ruska vohuna del pomembne izmenjave obsojencev, je moral biti sodni postopek končan do 1. avgusta, ki so ga države izbrale za izmenjavo. To jim je uspelo z njunim priznanjem krivde in z zaporno kaznijo 19 mesecev; bila je prav tolikšna, kolikor časa sta preživela v priporu, »pripada« pa jima je še izgon iz države. S priznanjem krivde sta potrdila vsebino obtožnice, s tem pa tudi, da sta bila ruska vohuna. Putin jima tega priznanja in tega, da so ju naši varnostni organi zasačili nepripravljena, ni zameril.

Iz njunega poraznega »poslanstva« je naredil zmago in s tem še on potrdil, kar so domnevala naši in tuji mediji; to nista bila navadna vohuna. Žrtvovala sta svoja otroka; njuna 11-letna hči in 9-letni sin sta šele na letalu izvedela, da sta Rusa in ne Argentinca, zdaj pripovedujeta ruskim medijem. Tako sta se posvetila svoji krinki, da sta še sama pozabila govoriti rusko.

Putin je z izmenjavo 26 ljudi dobil morilce, na Zahod pa so odšli, se vrnili ali zatekli nedolžni ljudje. Glasbenica Saša Skočilenko je na primer v trgovini zamenjala cene izdelkov s protivojnimi sporočili, za kar je bila novembra lani obsojena na sedemletno zaporno kazen.

Kot je dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk v Odmevih takoj po zamenjavi, je bila težava v tem, da Slovenija daje dva vrhunska vohuna za to, da mi na drugi strani nimamo nikogar, ki bi ga lahko dobili v zamenjavo. Popolna asimetričnost. »Kljub temu smo se odločili za to solidarnost, za zaupanje do zaveznikov, za nedolžne ljudi, žrtve režima.«

Za Volka ni bilo moralne dileme, če se tako na svobodo spustili novinarje, ki opravljajo svoje delo, za ljudi, ki jim ni dovoljeno govoriti, biti zoper nesmiselno vojno, ki jo vodi Putin zoper Ukrajino. »Težko tekmujemo z diktaturo. Putin lahko lovi nedolžne ljudi in jih potem razglasi za zločince in jih  potem menja z nami, mi pa si tega ne moremo privoščiti, mi moramo najti prave vohune.«