Kot je v izjavi za javnost dejal Rupel, se z dogovorom med Pahorjem in Kosorjevo vračamo k nekaterim vprašanjem, ki so že znana in "s katerimi doslej ni bilo mogoče doseči premikov". Kljub temu je Rupel kot pozitivno tako za gospodarstvo kot za državljane označil dejstvo, da je bilo razpoloženje po srečanju "dobro in pozitivno", kar SDS veseli.
Rupel je tudi izpostavil, da izjava Kosorjeve - v izjavi švedskemu predsedstvu je zapisala, da "noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje" - še ne pomeni, da so sporni deli dokumentov umaknjeni.
Podobne izjave so hrvaški predstavniki v preteklih mesecih in letih že dajali, med drugim so se pojavljale tudi v času francoskega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2008, je dejal Rupel in dodal, da takrat tovrstne formulacije za Slovenijo niso bile dovolj.
Nekdanji zunanji minister je kot obžalovanja vredno označil tudi to, da sta se na podlagi poročil, ki so dostopna, Pahor in Kosorjeva v pogovorih osredotočila na interes Hrvaške oziroma umik slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z unijo, medtem ko nista govorila o vprašanju meje med državama.
Kot je sklenil Rupel, po dogovoru med nekdanjima premieroma obeh držav, Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem avgusta 2007, in po sestankih slovenske in hrvaške mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za vprašanje meje "žal ni bilo posebnega napredka".
Kot kaže, tudi nihče ni govoril o tem, da bi morala arbitraža med drugim vključevati načelo pravičnosti, je dejal. Pri odločanju o tako pomembnem vprašanju je bila poleg tega po Ruplovem mnenju zanemarjena vloga državnega zbora, ki ni imel aktivne vloge pri odločanju o tem vprašanju.
