Krčenje delovne sile in stroškov, evrovizijski mrk, zimske olimpijske igre in svetovno prvenstvo v nogometu, parlamentarne volitve in »nagobčnik« za Eriko Žnidaršič so le nekateri od poudarkov iz predloga Programsko-produkcijskega načrta (PPN) Radiotelevizije Slovenija za leto 2026.

Izstopajoče informacije iz predloga PPN so sicer glede financ in števila zaposlenih. RTV Slovenija za leto 2026 načrtuje 162,91 milijona evrov prihodkov in 162,90 milijona evrov odhodkov, s čimer naj bi nacionalka pridelala reci in piši 8000 evrov presežka.

Jasno je, da bodo končne številke drugačne, vprašanje je le, za koliko. Po dosedanjih izkušnjah je zelo verjetno, da bo RTV spet potrebovala pomoč države, tako kot že lani in tako kot pred slabima dvema tednoma, ko je šla država nacionalki pomagat s financiranjem dela glasbene produkcije in manjšinskih programov RTV iz državnega proračuna.

Prav zaradi tega letošnjega darila lahko na RTV za naslednje leto načrtujejo tak minoren plus. Zanimivo bo tudi videti, ali bo upravi uspelo izpeljati načrt, po katerem naj bi imela javna RTV ob koncu leta 2026 kar 108 zaposlenih manj kot konec letošnjega leta. Kje bo recimo nacionalka našla denar za odpravnine?

Kjer je Izrael, tam Slovenije ni

V PPN v oči bode tudi odsotnost enega tradicionalno osrednjih delov zabavne ponudbe nacionalke, to je Evrovizije. Predsednica uprave RTV Natalija Gorščak je potrdila, da po trenutnih načrtih Slovenija naslednje leto ne le ne bo nastopila na tekmovanju za pesem Evrovizije, za povrh TV Slovenija tudi ne bo prenašala prireditve.

Sašo Radej

Vodstvo nacionalne RTV se drži napovedi, da Slovenije na Evroviziji ne bo, če bo na njej nastopil tudi Izrael. Dokončna odločitev, ali bo Izrael smel sodelovati na prihajajočem tekmovanju, uradno še ni sprejeta, je pa Evropska radiodifuzna zveza (EBU) pred kratkim spremenila pravila glede glasovanja, domnevno kot odziv na pritožbe, da je poskušala izraelska vlada vplivati na rezultat.

Spremembe bi lahko bile signal, da bo Izrael lahko nastopil na pesmi Evrovizije, a bo imel težjo pot do zmage kot lani, ko je organizirana glasovalna kampanja podpornikov Izraela skoraj privedla do zmage izraelske predstavnice Yuval Raphael.

Stop senzacionalizmu Tarče

Glede sprememb v informativnem programu je treba potolažiti ljubitelje milozvočne voditeljice Tarče, ki so se ustrašili napovedi nagobčnika – Erika Žnidaršič ne bo cenzurirana, a uprava želi preoblikovati njeno oddajo, v kateri naj bi poslej več minutaže namenili »preiskovalnemu novinarstvu in kakovostno raziskanim prispevkom«.

Skratka, vodstvo nacionalne RTV je slišalo kritike, da je studijski del s pričkanjem med voditeljico in gosti ter pogostimi povišanimi toni trpinčenje tako gledalcev kot sodelujočih v oddaji.

»Oddaja ne bo senzacionalistična, ampak jo bomo vzpostavili na najvišji ravni strokovne, umirjene studijske razprave o razkritih nepravilnostih, s poudarkom na gostih, ki lahko osvetlijo vzroke in opozorijo na morebitne sistemske težave in pomanjkljivosti,« je pomenljivo sporočilo, ki ga uprava RTV Slovenija v PPN namenja voditeljici in ekipi oddaje.

Jure Klobčar

Glede nastopanja politikov, med katerimi so nekateri tako pogosti gosti, kot da bi bili že člani uredništva Tarče, PPN pravi: »Politiki bodo gostovali le takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja.

Bistvo bo torej preiskovalno novinarstvo, iskanje rešitev in ne zgolj polemična studijska razprava.« Zgovoren je tudi opis oddaje Tarča v PPN: »Preiskovalna, ne polemična oddaja, v kateri razkrivamo in preiskujemo nepravilnosti, ki jih nadgradimo s preudarno razpravo z relevantnimi strokovnjaki in poznavalci problematik.«

Šport rešuje televizijo

Kakšna bi bila gledanost TV Slovenija, če ne bi bilo športa? Vsako leto so prenosi za Slovence najzanimivejših športnih tekmovanj pri vrhu lestvic gledanosti in krepko napihnejo številke nacionalne televizije. Na Kolodvorski so že težko čakali začetek zimske sezone, ko je zelo očiten učinek uspehov slovenskih zimskih športnikov, zlasti skakalcev.

V smučarsko obarvanem vikendu 22. in 23. novembra recimo je bila TV Slovenija 2 sploh najbolj gledan televizijski program in v kombinaciji s solidno gledanim prvim programom, kjer ob koncu tedna domači šovi in serije pritegnejo občutno več gledalcev kot sicer, je nacionalka močno prehitevala programe komercialne PRO Plus.

Robert Balen

Serija Takšno je življenje je morda zanič, a ob petkih, sobotah in nedeljah, ko je na sporedu, pritegne pred zaslone dovolj babic in vnučkov, da lahko TV Slovenija 1, seveda s pomočjo drugih vsebin, kake dni tudi prehiti POP TV.

Zelo drugačna je situacija med tednom, ko je zimskih športov manj, predvsem pa so tekmovanja pogosto v času, ko so ljudje v službi. Tedaj je prispevek drugega programa nacionalne TV sila klavrn z največ dvoodstotnim deležem gledalcev čez dan.

V edinem neposrednem soočenju domačih žajfnic, ko sta v petek sočasno na sporedu Takšno je življenje in Nemirna kri na POP TV, zmago udobno odnese komercialna televizija.

Bes gledalcev

V PPN je predvideno nadaljevanje Takšno je življenje še v naslednjem letu, ko naj bi bilo predvajanih dodatnih 20 epizod. Pravega nadomestila za to serijo TV Slovenija nima.

Trenutno se sicer snema tudi igrana serija Trezor v režiji Matevža Luzarja, ki bo prišla na spored v letu 2026, a bo imela le pet epizod in je namenjena zahtevnejšemu občinstvu.

Razvedrilni program napoveduje podaljšanje oddaje Kaj dogaja? na eno uro. Vrača se tudi kontroverzna narodnozabavna oddaja Japajade šov, ki, sodeč po odzivih, v bes spravi vsaj toliko gledalcev kot nekatere informativne oddaje, recimo Tarča ali Intervju z Jožetom Možino, in morda tudi nova pogovorna oddaja Čas za razpravo z Igorjem E. Bergantom.

Sašo Švigelj

Slednjo na TV Slovenija opisujejo kot tedensko poglobljeno razpravo o aktualnih temah in namenjeno zahtevnejši publiki – je to tisti prostor na TV Slovenija, kjer bo polemika po izgonu iz Tarče našla nov dom? Leto 2026 je sicer volilno leto, zato se bomo na predvolilnih soočenjih gledalci še prenažrli »polemične studijske razprave«.

Dodaten poudarek naj bi v informativnem programu dali preverjanju dejstev, na TV Slovenija pa napovedujejo tudi podaljšana Poročila ob 17h, ki dobivajo regionalni pas.

Da ne bomo ostali samo pri televiziji: Radio Slovenija napoveduje nove podkaste in večji poudarek t. i. »digital first« vsebinam, objavljenim primarno na spletu in ne predvajanim v radijskem etru. Kolodvorsko sicer zapušča eden najbolj znanih glasov Miha Šalehar, ki bo svoj Mihilizem odnesel drugam. Skrčen bo tudi obseg Radia Ga Ga, ki naj bi imel, ne glede na število petkov v mesecu, mesečno največ štiri premierne oddaje.

Tako radio kot televizija si v novem letu veliko obetata od športnih dogodkov. Poleg že omenjenih rednih tekmovanj, kot so smučarski svetovni pokali, so letos februarja na sporedu zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini.

Zanje so si na TV Slovenija zadali podjeten cilj doseči boljšo gledanost, kot so jo imele zadnje zimske igre v Pekingu leta 2022. Glede na to, da je Slovenija v istem časovnem pasu kot Italija, to ne bi smel biti problem.

Časovno manj ugodno je zato svetovno prvenstvo v nogometu v Severni Ameriki (skupaj ga gostijo ZDA, Kanada in Mehika), na katerem za povrh ne bo Slovenije, a glede na obsedenost sveta in tudi Slovencev z nogometom se za gledanost bržkone le ne gre bati.

Sicer na nacionalki stavijo še na kolesarsko dirko po Franciji, na prenose drugih športnih evropskih in svetovnih prvenstev ter ambiciozno napovedujejo, da si bodo zagotovili pravice za prenose kvalifikacij košarkarske reprezentance, ki pa brez Luke Dončića, to je treba priznati, ni tak mik za gledalce.

Z ustavnostjo zakona se ne mudi

Vlada je, kot smo omenili, spet priskočila na pomoč javni RTV. Za obravnavo v državnem zboru je pripravila predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki med drugim v javno službo umešča tudi glasbeno produkcijo ter določa višino financiranja manjšinskih programov in glasbene produkcije iz sredstev državnega proračuna. S tem je vlada finančno malce razbremenila RTV Slovenija, ne da bi to storila z dvigom RTV prispevka, kar so si sicer želeli na Kolodvorski.

Medtem pa še vedno ni razjasnjena ustavnost leta 2022 sprejete novele zakona o RTV Slovenija, ki jo je leta 2022 pripravilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko in ki so jo na referendumu novembra istega leta potrdili volivci.

Sašo Švigelj

Zoper to novelo sta bili vloženi dve zahtevi za oceno ustavnosti, ki ju je spisal ustavni pravnik Matej Avbelj: pod prvo, vloženo konec leta 2022, sta med drugimi podpisana nekdanji predsednik programskega sveta RTV-ja Peter Gregorčič in nekdanji generalni direktor Andrej Grah Whatmough, pod drugo, vloženo konec leta 2023, pa predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Po vložitvi prve zahteve je ustavno sodišče februarja 2023 zadržalo izvajanje dela novele, a je nato maja isto leto zadržanje odpravilo, potem ko je sklenilo, da zaradi razklanosti v tej sestavi sodišča najbrž ne bo uspelo sprejeti vsebinske odločitve.

Iz odločanja o zakonu sta se zaradi konflikta interesov izločila sodnika Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon in ustavno sodišče zdaj čaka na nove sodnike, s katerimi naj bi bilo menda končno zmožno odločati o obeh zahtevah.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.