Rosvita Pesek čaka na javno opravičilo

Spor med televizijsko voditeljico Rosvito Pesek in njeno kolegico Mojco Pašek Šetinc, bolj znano kot avtorico neobjektivnega dokumentarnega filma o Milanu Kučanu, ki je vzplamtel potem, ko je Paškova zlorabila javno televizijo za obračun s Peskovo, bo končan le pod enim pogojem. Rosvita Pesek namreč zahteva javno opravičilo Mojce Pašek Šetinc v enem od TV- dnevnikov, kar je dala jasno vedeti tudi na skupnem sestanku s Paškovo, z urednikoma Valentinom Arehom in Vladom Krejačem in Ksenijo Horvat Petrovčič, urednico informativnega programa.

Da je takšen način objavljanja izjav, ki zadevajo kolege v dnevnoinformativnih oddajah, neprimeren, je bila njihova skupna ugotovitev, vprašanje pa je, ali bo poziv urednice Ksenije Horvat Petrovčič, da se je treba v prihodnje izogniti podobnim sporom ter upoštevati etične in poklicne standarde, obrodil sadove. Čeprav je od spora minilo že več kot teden dni, se Mojca Pašek Šetinc še vedno ni javno opravičila kolegici, v molk se je zavil tudi programski svet RTV.
Zaplet se je sprožil potem, ko je Mojca Pašek Šetinc objavila v osrednjem televizijskem dnevniku prispevek o skupnem srečanju med politično propadlim Gregorjem Golobičem in njegovim ideološkim mentorjem dr. Slavojem Žižkom v ljubljanskem Kinodvoru. Čeprav naj bi Žižek v svojem nastopu nanizal več domislic in opazk, med drugim tudi to, da je »Golobič malce tup,« je Mojca Pašek Šetinc raje namenoma izpostavila Žižkovo domislico o kolegici Rosviti Pesek. Tako so televizijski gledalci lahko slišali Žižkovo »anekdoto«, da je Rosvita Pesek med vodenjem nekih Odmevov nekoč dejala, da je Ivan Borštner znameniti tajni vojaški dokument prinesel na Demokracijo, čeprav ga je v resnici na Mladino. Žižkov namen je bil ob tem povsem jasen, saj je hotel povedati, da je Peskova pristranska, da dela novo zgodovino in da bo taka slovenska zgodovina, če pridejo napačni na oblast. Kot filozof je povsem pozabil ustvarjalno podvomiti o tem, da bi se Rosvita Pesek lahko preprosto zmotila.
 Namesto njega bi to lahko ugotovila Mojca Pašek Šetinc, a se je očitno raje odločila, da bo svojo novinarsko kolegico z Žižkovo izjavo osmešila in očrnila pred javnostjo, in to samo zato, ker je pač ne mara. Z objavo anekdote o kolegici je ustregla predvsem političnim krogom Zares in LDS, kamor se ona tudi uvršča. Paškova si je prav z njihovo pomočjo utrdila položaj na televiziji, kjer ji je dovoljeno snemanje najbolj politično spornih prispevkov. Za snemanje dokumentarca o Milanu Kučanu se je ponudila kar sama, ob odzivu gledalcev pa bi se vsekakor lahko zamislila nad samo sabo. Dokumentarec se je izkazal za popolno polomijo, saj si ga je ogledalo manj kot štiri odstotke gledalcev, čeprav je bilo za propagando filma porabljenega veliko denarja, kar potrjujejo tudi oglasi na naslovnih straneh slovenskih dnevnih časopisov.