Del koalicijske pogodbe, ki se dotika visokega šolstva in znanosti, odstira tančico z doslej skrbno negovane misterioznosti in razkrije bolj jasne obrise politike Stranke Mira Cerarja. Zdi se, da ti obrisi nakazujejo dve nezaželeni lastnosti. Prva je odsotnost dolgoročne vizije in pomanjkanje vsebinske kreativnosti. To se razkrije skozi pretežno prazno leporečenje, kateremu pa nato sledijo le trije dejanski ukrepi – četudi jih je v dokumentu naštetih več. Druga pa je uporaba pridobljene oblasti za doseganje lastnih egoističnih namenov, ki se razkriva skozi vsebino teh treh ukrepov. S prvim ukrepom bodo vzpostavili enotno evidenco visokošolskih učiteljev za vpeljavo uravnilovke pri izvajanju pedagoškega dela, s čimer bodo zaščitili lenuhe in omejili pridne posameznike. Z drugim bodo sprejeli visokošolski zakon, ki bo de facto preprečil akreditacijo kakršnegakoli programa izven javnega okvira, ne glede na potrebe konkretnega gospodarskega okolja, socialnih okoliščin študentov ali kakovosti visokošolskih zavodov. To ni v neskladju le z ustavo, ampak tudi s pravili Evropske unije. Tretji pa je grob poseg v sistem ocenjevanja in financiranja znanosti, ki bo ukinil že tako minimalno tekmovanje za sredstva in odprl vrata nagrajevanju lenuhov in komolčarjev.
Stranko Mira Cerarja popolnoma obvladujejo kadri z ene univerze ... Taka groba zloraba oblasti ni le v popolnem nasprotju s profetsko oznanjano novo politično kulturo, ki bi bila blagodejna, ampak je očiten primer ugrabitve države s strani univerzitetnega lobija.
Rončević: Očiten primer ugrabitve države s strani univerzitetnega lobija
Stranko Mira Cerarja popolnoma obvladujejo kadri z ene univerze, piše sociolog dr. Borut Rončević.