Šega je že leta 1991 postal astronavt ameriške vesoljske agencije Nasa. Skupaj je v vesolju prebil 17 dni. Njegova prva misija STS-60 leta 1994 je bila prva skupna ameriško-ruska misija z raketoplanom, ki je v orbiti izvajal vrsto eksperimentov. Leta 1996 je Šega sodeloval v misiji STS-76, ki je bila tretja, v kateri se je raketoplan priključil na rusko vesoljsko postajo Mir.
"Občutki v vesolju niso tako zelo drugačni od teh na Zemlji, se pa resnično počutiš zelo majhnega," je Šega povedal v pogovoru z Brglezom. Po besedah Šege s prisotnostjo v vesolju pridobivamo znanja in izkušnje, ki jih lahko, nekatere bolj, nekatere manj uspešno uporabimo na Zemlji. Uporaba vesoljskih tehnologij za življenje na Zemlji je zelo pomembna, je dodal.
Šega, upokojeni generalmajor in nekdanji podsekretar ameriških zračnih sil, sedaj pa fizik ter predstojnik za fiziko in sorodne znanosti na državni univerzi Kolorado, je sin slovenskih izseljencev. Po očetovi strani izvira iz Loškega Potoka.
Šega je v pogovoru z Brglezom še dejal, da je s Slovenijo povezan tudi "znanstveno" in je imel več pogovorov o sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Inštitutom Jožefa Stefana. V pogovoru je kot prednosti Slovenije izpostavil močan izobraževalni sistem, bogat človeški kapital ter kulturne in naravne vire, so še sporočili iz DZ.
Ronald Šega, ameriški astronavt slovenskega rodu, na obisku v Sloveniji
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je včeraj sprejel ameriškega astronavta slovenskih korenin Ronalda Michaela Šego, ki je Brglezu predstavil svojo karierno pot. Šega je v pogovoru poudaril, da s Slovenijo ni povezan samo prek družinskih korenin, temveč vse bolj tudi znanstveno, so sporočili iz DZ.