Romana Pajenk: Niti evra nisem ukradla, dajte mi mir v penziji

Ker je specializirano državno tožilstvo spremenilo obtožnico in obtoženi zdaj namesto zlorabe položaja bremeni poslovne goljufije, se je postopek moral začeti znova.

Pajenkova in članica njene uprave Milana Lah sta se že pred več kot dvema letoma na zatožni klopi znašli zaradi domnevne zlorabe položaja, ki naj bi jo zagrešili pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke.

Tožilec Luka Moljk ju po novem bremeni celo hujšega kaznivega dejanja poslovne goljufije, s katero naj bi skupaj za milijon in pol evrov oškodovali podjetje Bauimex iz Kranja in koroško gradbeno podjetje Giip, o čemer sta včeraj pred sodnim senatom spregovorila tudi njuna zastopnika Srečko Šamperl in Miran Igerc.

Oba naj bi bila po prepričanju tožilstva s strani uprave banke zavedena, potem ko je ta s pomočjo njunega denarja odpravljala kapitalsko neustreznost banke. Ker namreč Probanka v času splošne krize ni našla primernih investitorjev, je k poslom zvabila nekatere njihove dolgoletne komitente in jih prepričala v nakup delnic, pri tem pa naj bi jim obljubili, da bodo te odkupili, ko bodo to želeli, ali pa priskrbeli kupca zanje, da bodo prišli nazaj do svojega denarja.

Zagovornika obtoženih Mihael Jenčič in Filip Primec, ki v vmesnem času od zadnje obravnave nista uspela z ugovorom zoper spremenjeno obtožnico, sta včeraj vztrajala pri trditvah, da je obtoženima zaradi tega kršena ustavna pravica enakosti pred zakonom in pravica do poštenega sojenja. Sodni senat pod vodstvom sodnice Simone Mernik sta zato pozvala, da ponovno preuči njihovo zahtevo, dotlej pa prekine obravnavo.

Vendar sodišče tej zahtevi ni ugodilo, zato je obravnavo nadaljevalo z zagovoroma obeh obdolženih, ki sta odločno zavrnili kakršenkoli namen preslepitve dolgoletnih poslovnih partnerjev. V svojih zagovorih sta, tako kot pred njima že njuna odvetnika, dejali, da za razplet dogodkov, ki ga sicer obžalujeta, ne moreta biti odgovorni, saj nista imeli vpliva na to, da je Banka Slovenije leta 2013 odredila izbris delnic Probanke.

Pajenkova je povedala, da se sama sploh ni ukvarjala s konkretnimi stiki s komitenti, so pa možnosti iskanja potencialnih investitorjev med njimi imeli izvršni direktorji in direktorji območnih enot. A kot je zatrdila, jim niso naložili nobenih zavez, kako naj to počnejo, medtem pa je sama v tem času iskala zgolj potencialne strateške partnerje.

Da je bila pri tem aktivna, vendar do upokojitve leta 2012 neuspešna, je dokazovala s pogovori, ki jih je peljala s skupino italijanskih vlagateljev, najbolj resni so bili pogovori z Gorenjsko banko in EBRD, kot potencialne vlagatelje je omenjala tudi Novo KBM, Raiffeisen Bank, Sberbank in OTP. To po njenem dokazuje, da si je ves čas prizadevala za dolgoročno prihodnost banke, ki jo je po njenih besedah pomembno pomagala graditi vseh 21 let.

"Tudi sama sem vložila 50.000 evrov v delnice banke. Ali to pomeni, da sem tudi samo sebe želela ogoljufati? Zagotovo ne, saj sem bila prepričana v njeno prihodnost. Tudi nekatere študije znanih ekonomistov so zadnje čase pokazale, da sta bili likvidaciji Probanke in Factor banke nepotrebni," je dejala Pajenkova, ki je še dodala, da sama ni ukradla niti evra ali kogarkoli namerno oškodovala, zdaj pa si želi le še miru v svojem pokoju.

Skupaj z Lahovo sta še povedali, da spornih 1,5 milijona evrov, kolikor se jima očita v obtožnici, sploh ni bilo pomembnih pri dokapitalizaciji, saj je Probanka tudi brez tega presegla zahteve Banke Slovenije v skladu s standardi Basel III. Prav tako omenjena dokapitalizacija v letu 2011 ni bila nujna, saj je bila banka takrat likvidna.