Ozadje: Golob po podporo članstva na volilnem kongresu Svobode

Edini kandidat za vodenje stranke je aktualni prvak in premier Robert Golob, ki bo tako pred naslednjo volilno tekmo preveril podporo med članstvom. Na kongresu bodo pogledi usmerjeni zlasti k pripravam na volitve, ki bodo v fokusu delovanja stranke v naslednjih mesecih.

Kongres v Kopru, na katerem pričakujejo okoli 600 članov največje vladne stranke, bo med drugim namenjen pregledu opravljenega dela, tudi z grafičnimi in drugimi vizualnimi elementi. Obenem pa bo namenjen spodbudi članstva pred naslednjimi, predvidoma spomladanskimi volitvami v DZ, je cilje kongresa v izjavi za STA strnil generalni sekretar stranke Matej Grah.

Ob tem je ocenil, da bodo kongres in priprave na volitve, ki bodo sledile, ključni za homogenost in dolgoživost stranke ter usmerjenost k ciljem, in to še toliko bolj, ker je Svoboda mlada stranka. "Vemo, kaj se je zgodilo z marsikatero novo ustanovljeno stranko," je pristavil.

Generalni sekretar hkrati ocenjuje, da se Svoboda na srečanje najvišjega organa stranke podaja v pozitivnem vzdušju, s "pozitivnim valom energije", ki so ga po njegovih besedah začutili že na majskem srečanju članstva, poimenovanem Festival Svobode. "Vsi skupaj komaj čakamo, da gremo v boj za volitve, predvsem ker imamo marsikaj za pokazati," je zatrdil.

V pričakovanju polne podpore Golobu, ki bo na kongresu naposled brez izzivalca

Grah na kongresu pričakuje tudi polno podporo in vnovičen predsedniški mandat Golobu, ki bo stranko popeljal tudi na volitve ter po njegovi oceni tudi v naslednji parlamentarni in vladni mandat.

Tudi glede posledic postopkov pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), v katerih se je Golob kot predsednik vlade znašel zaradi suma kršitve integritete v zadevah Bobnar in Karigador, Grah ocenjuje, da te ne bodo omajale zaupanja vanj kot predsednika stranke. "Verjamem tudi, da ima vsak o tem svoje mnenje. Jaz bi predvsem rad počakal na odločitev KPK in potem bomo videli, kakšni bodo naslednji koraki," je dejal.

Predsednika stranke skladno s statutom voli in razrešuje kongres, ki ga sestavljajo vsi člani stranke. Kongres je sklepčen, če se ga udeleži najmanj tretjina vseh članov.

Dosedanji predsednik stranke Golob bo sicer edini kandidat za mesto na čelu stranke. V procesu evidentiranja je bilo predlaganih več kandidatov, a sta soglasje h kandidaturi podala le Golob in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Slednja pa ga je kmalu po potrditvi kandidatur na organih stranke v začetku septembra umaknila. Kot je tedaj pojasnila, je soglasje podala le, da izrazi zahvalo vsem članicam in članom, ki so jo predlagali.

Ob predsedniku stranke pa bodo na kongresu volili tudi 25 članov sveta stranke. Članstvo sicer ne bo odločalo o posameznih članih pač pa o listi v celoti, skladno s statutom namreč člane v izvolitev kongresu predlaga izvršni odbor stranke.

Grah: Do volitev se bomo ukvarjali predvsem sami s sabo, pogovori o sodelovanju po znanih razmerjih moči

Novo vodstvo največje vladne stranke bo v naslednjih mesecih, enako kot tudi njene politične tekmice, zlasti pred izzivom prepričati volivce, da jim na prihajajočih volitvah v DZ namenijo svoj glas.

Med drugim jih čaka še nekaj dela za dokončanje nalog v tem mandatu. A po štirih letih na čelu države Grah o opravljenem delu Svobode zatrjuje, da odzivi na terenu, ne zgolj članstva in podpornikov stranke, kažejo, da ljudje vidijo jasne premike in doprinos stranke v tem mandatu, ki se je lotila tudi več reform. "Res je, da smo mladi, da je kar nekaj posameznikov v stranki, ki nimamo toliko političnih izkušenj, ampak to delno naivnost ocenjujem tudi kot zelo pozitivno, da znamo kdaj tudi priznati napako in jo odpraviti. Nimamo v ozadju ega, ki nam tega ne bi dovolil," meni.

Na političnem parketu je sicer kar nekaj tudi novih akterjev, Grah pa je o tem, kje Svoboda vidi možnosti sodelovanja tudi po volilni nedelji, ocenil, da je aktualna koalicija dokazala, da zna delati in dosegati rezultate. "Zagotovo je to smer, v katero želimo tudi v drugem mandatu," je navedel.

Golob je sicer na majskem strankarskem dogodku posvaril pred drobljenjem političnega prostora. To ni nikoli koristno za nikogar, pred kongresom pritrjuje tudi Grah, a dodaja, da se bodo do volitev ukvarjali predvsem s sabo in predstavitvijo dosedanjih rezultatov ljudem. Z novimi akterji pa se bodo pogovarjali, zlasti če bo potreba za sestavo naslednje vlade, je zagotovil.

A v nekaterih strankah so v minulih tednih že dejali, da v koaliciji, v kateri bi mandatarstvo pripadlo Golobu, ne bi sodelovali. To je v pogovoru za Delo minulo soboto, dejal novi predsednik NSi Jernej Vrtovec. Tudi Vladimir Prebilič, ki šele ustanavlja svojo stranko, je v oddaji Ura moči na Planet TV v nedeljo izključil sodelovanje z Golobom, ne pa tudi z Gibanjem Svoboda. Pri tem je izpostavil Golobove postopke pred KPK in pojasnil, da si želijo v politiko vključiti integriteto, to pa je po njegovih besedah možno storiti tako, da "ne sodelujemo s tistimi, ki imajo s tem težave".

A Grah meni, da je zdaj čas, da se stranke osredotočijo najprej nase. "Ko bomo na volilno nedeljo pozno zvečer videli, kakšno bo razmerje moči, ki zagotovo ne bo enako kot danes, se bomo pa lahko pogovarjali," odgovarja.

Od politične novinke do vodenja države

Stranka Gibanje Svoboda je nastala 26. januarja 2022 na temeljih oziroma s preoblikovanjem Stranke zelenih dejanj, ki jo je sicer ustanovil in vodil Jure Leben. Na takratnem kongresu je bil za predsednika izvoljen Golob, ki je stranko aprila tudi popeljal na parlamentarne volitve in z njo dosegel zgodovinsko zmago. Z 41 poslanci so postali največja parlamentarna stranka doslej, pozneje pa so z oblikovanjem koalicije s SD in Levico postali še največja stranka aktualne vlade. Trenutno ima stranka 39 poslancev in 14 ministrov. Na evropskem političnem parketu pa barve stranke zastopata Irena Joveva in Marjan Šarec.

Kmalu po državnozborskih volitvah sta se stranki priključili stranki SAB in LMŠ nekdanjih premierjev Alenke Bratušek in Marjana Šarca. Gibanju Svoboda pa je tako do neke mere uspelo konsolidirati strankarski prostor na levi sredini.

V prvem obdobju mandata je stranko zaznamovalo tudi nekaj pretresov in kadrovskih premikov, med njimi več ministrskih menjav, izključitev poslanke Mojce Šetinc Pašek in prestopa poslanca Tineta Novaka k Demokratom, pa tudi menjave na mestu generalnega sekretarja stranke.

Če je v prvih mesecih stranka vodila na lestvicah javnega mnenja, zdaj že nekaj časa zaseda drugo mesto, zadnje mesece jo podpira med dobrih 14 in dobrih 18 odstotkov vseh vprašanih.