Državljani, volivci in davkoplačevalci od politikov, ki so formalno na oblasti, pa čeprav se jim iztekajo poslednji dnevi, pričakujemo, da bodo svoje delo, za katerega smo jih izvolili in jih tudi plačujemo, opravljali do zadnje sekunde svojega mandata. Da bodo to počeli, so se ob izvolitvi zavezali s prisego v Državnem zboru!

V času, ko je zaradi prevrnjenega tovornjaka s svinjskimi polovicami Slovenija prometno ohromljena, se dogaja še nekaj, na kar širša javnost niti ni pozorna: najvišji predstavniki države vztrajno ignorirajo pomembne mednarodne dogodke. Najprej neformalni vrh voditeljev Evropske unije na Cipru 23. in 24. aprila, kjer je Slovenijo sicer “zastopal” francoski predsednik Emmanel Macron. Če bi šlo za nepomembno srečanje, na katerem bi govorili o splošnih vprašanjih in načelnih odločitvah, ki EU čakajo v naslednjih mesecih, Macronu niti ne bi bilo treba zastopati interesov nekdanje Napoleonove province.

Sašo Radej

Toda na Cipru niso govorili o trivialnih rečeh, ampak med drugim tudi o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028-2034. Torej tudi o prihodnjem proračunu EU - znašal bo skoraj 2000 milijard evrov! - in kohezijskih skladih na področju gospodarstva, sociale in kmetijstva. Za kohezijo naj bi šla namreč skoraj polovica proračuna in za Slovenijo je že zdaj ključno vprašanje, kakšen bo njen prihodnji status.

Kajti doslej je bila neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, po nekaterih informacijah iz Bruslja pa bi se leta 2028, ko stopi v veljavo naslednji finančni okvir, status Slovenije lahko spremenil. V vsakem primeru pa iz skupne evropske blagajne ne bomo dobivali več toliko kot doslej. In če nas ne bo za mizo, ko se bo delil denar, bomo dobili še manj. Golobov prijatelj Emmanuel se pač ne bo boril za slovenske, ampak kvečjemu za francoske interese.

Evropska komisija

Da na tako pomembnem (uradno sicer neformalnem) sestanku voditeljev 27 članic Evropske unije ni bilo slovenskega premierja, je torej - milo rečeno - nespametno. Če k temu prištejemo še srečanje Pobude treh morij (Three Seas Initiative) in Poslovni forum v Dubrovniku, kjer se je zbralo 1600 udeležencev (dogodka sta potekala sočasno 28. in 29. aprila) in kamor nista šla ne predsednica republike ne predsednik vlade, vse skupaj postane že močno problematično.

Če je premier s svojo ministrsko ekipo še vedno v šoku, ker so izgubili oblast - čeprav jo formalno še niso -, potem je to sicer moč razumeti, tudi sočustvovati z njimi. Vendar pa naj si psihološke težave rešujejo s pomočjo psihoterapije, če jo potrebujejo, medtem ko naj svoje delovne obveznosti opravljajo tako, kot to od njih zahtevajo zakoni, ustava in delodajalec.

Kajti če se zaradi prvomajskih praznikov najvišjim slovenskim državnim funkcionarjem ne ljubi delati, to ni samo njihov problem, ampak lahko v dolgoročnejši perspektivi postane problem vseh nas, se pravi državljanov in davkoplačevalcev. Ki od politikov, ki so formalno še vedno (!) na oblasti, pričakujemo, da bodo do zadnje minute svojega mandata opravljali svoje delo. Konec koncev so ob izvolitvi v Državnem zboru tudi prisegli, da bodo z vsemi svojimi močmi delovali v korist države in za njeno blaginjo.

Zakaj ne Nataša Pirc Musar ne Robert Golob nista šla v Dubrovnik, ampak so tja na koncu poslali finančnega ministra Klemna Boštjančiča - morda je bil za prvomajske počitnice ravno nekje na tistem koncu in je “skočil” še v Dubrovnik? -, me sploh ne zanima. Dejstvo je, da se ljudje, ki smo jih izvolili na najpomembnejše državne funkcije, ne obnašajo tako, kot bi se morali.

Pika na i je bil prvi bilateralni vrh med Evropsko unijo in Armenijo v Erevanu, ki se je začel včeraj in se bo končal danes (4. in 5. maj). Gre za zgodovinski dogodek, saj je Armenija ostala edina kavkaška država, ki še ohranja strateško partnerstvo z EU (Gruzija je namreč ponovno padla pod ruski vpliv). Prihod večine evropskih voditeljev, manjkal je nemški kancler Friedrich Merz, v armensko prestolnico simbolizira povezovanje in sodelovanje in je zaradi tega izredno pomembna za nadaljnjo prisotnost Evropske unije na tem koncu celine.

Kaj pravzaprav sporoča obnašanje slovenske politične oblasti, posebej še vlade v odhodu in nenazadnje tudi predsednice države Nataše Pirc Musar? Če je premier s svojo ministrsko ekipo še vedno v šoku, ker so izgubili oblast - čeprav jo formalno še niso -, potem je to sicer moč razumeti, tudi sočustvovati z njimi. Vendar pa naj si psihološke težave rešujejo s pomočjo psihoterapije, če jo potrebujejo, medtem ko naj svoje delovne obveznosti opravljajo tako, kot to od njih zahtevajo zakoni, ustava in delodajalec.

Robert Balen

Delodajalec pa smo mi, državljanke in državljani. Ki to državo tudi financiramo. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo vladni in ostali uradni funkcionarji svoje delo opravljali tudi takrat, ko so slabe volje, brez energije in motivacije. Naj jim vsi skupaj spomnimo, da se mandat ocenjuje od prvega do zadnjega dneva in da za vogalom že čaka ekipa bodočega predsednika vlade Janeza Janše. Ki kar poka od energije in komaj čaka, da zaviha rokave in začne s pomladnim čiščenjem …