Toda za to nima zaslug opozicija, ampak pravosodje, ki se drugače otepa očitkov glede neučinkovitosti, politične opredeljenosti in premajhne avtonomije oziroma vprašljive neodvisnosti. Posebej pod drobnogledom je Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki je tokrat preseglo samo sebe: v tednu, ko so pri nekdanjem notranjem ministru, ki je tudi pomemben funkcionar največje opozicijske stranke, opravili hišno preiskavo zaradi suma, da je »povezan« s t. i. Kavaškim klanom, so zoper predsednika vlade vložili zahtevo za sodno preiskavo v zadevi Bobnar.

Sliši se neverjetno. Tožilci so v le nekaj dneh iz zaprašenih predalov potegnili medijsko zelo odmevna primera. Sploh tistega, ki obremenjuje predsednika vlade. Ali gre le za predstavo za javnost, s katero želi SDT utišati kritike, bo pokazal čas. So pa prvi odzivi z obeh političnih polov pomenljivi: nihče ni posebej navdušen, še manj pa privoščljiv. Kot da bi politiki vseh barv in prepričanj nenadoma ugotovili, da so v istem čolnu in da jih pravosodje po krivici preganja.

Naključje ali ne, toda primera Aleša Hojsa in Roberta Goloba ustvarjata nekakšno pravično ravnotežje med enim in drugim političnim polom. Mediji in del javnosti, ki nima političnih preferenc, so dobili tak občutek. A vseeno je to le – občutek. Zakaj točno so morali tožilci v primeru Hojsa preiskavo opraviti šele po nekaj letih, ko bi se osumljeni že zdavnaj lahko znebil vseh morebitnih dokazov, denimo sporočil sms na mobilnem telefonu, ki naj bi ga »povezovali z organiziranim kriminalom«?

Ravno neverjetno počasno delovanje pravosodja vzbuja največ dvomov glede (ne)učinkovitosti organov, ki so po ustavi in zakonih dolžni v razumnem roku in nepristransko voditi (pred)kazenski postopek, tam pa je še posebej pomembno spoštovanje enakosti pred zakonom in temeljnih človekovih pravic osumljenca ali obdolženca.

Zakaj naši tožilci delajo tako počasi, zakaj potrebujejo več let, da sploh sprožijo postopek in začnejo preiskavo? Ko gre za časovno dimenzijo, se podobno kot Hojs lahko sprašuje tudi Golob (ali pa pred leti Janez Janša): Zakaj prav zdaj? Kako to, da so se tožilci ravno pred začetkom predvolilne kampanje spravili nanj z obtožbo, da se je domnevno nezakonito vmešaval v delo policije? Zakaj denimo ne že lansko leto, ko bi bili očitki o pravosodnem vmešavanju v volitve brezpredmetni?

Če je Golobov vzornik francoski predsednik Macron, potem bo zagotovo najboljša obramba napad. Torej čim prej predčasne volitve.

Sprožiti kazenski postopek proti visokemu politiku nekaj mesecev pred volitvami ni nekaj novega. V zadnjih treh desetletjih smo se nagledali primerov (začenši z Jelinčičem leta 1992), ko je bilo očitno, da se pravosodje ni po naključju spravilo na nekoga tik pred volitvami. Če bi se to zgodilo v enem samem primeru, bi morda še šlo za naključje. Pa se ni.

Nekateri smo že dlje časa opozarjali, da bo problematično, če bi bila zoper premierja »naključno« tik pred volitvami vložena obtožnica v zadevi Bobnar. Kajti to bi de facto namigovalo, da gre za potezo s političnim ozadjem. Po naravi stvari bi se Golob kot formalni obdolženec v kazenski zadevi čez noč znašel v neprijetnem položaju glede koalicijskih partneric, obenem pa bi ga takšna procesna vloga postavila pred osebno odločitev, saj je nekoč zelo jasno povedal, kaj bi storil, če bi bil kot premier obtožen korupcije ali bi se znašel v preiskavi. Golobu pa danes za vratom ne visi le SDT, temveč tudi KPK.

Kaj bo torej storil premier v sodni preiskavi? Vsekakor je odločitev tako osebna kot tudi politična. Vprašanje osebne integritete in politične odgovornosti je nekaj, kar se v prvi vrsti tiče Golobove nadaljnje premierske kariere in posledic, ki jih vse skupaj prinaša za parlamentarne volitve. Bile naj bi marca, ampak sedaj se je marsikaj obrnilo na glavo. Tisto, kar je bilo še včeraj samoumevno, je danes pod vprašajem in agencije za merjenje javnega mnenja bodo zasute z delom.

Načeloma sta možna dva scenarija, pri čemer pa je problem zlasti to, da nikjer ni rečeno, da se bo obdobje negotovosti za premierja kmalu končalo. Možno je, da bo sodišče zahtevo za preiskavo zavrnilo, in v tem primeru ima premier več možnosti, da gre na volitve vsaj delno »rehabilitiran« (ostane mu še postopek pred KPK). Toda če bi se preiskava zanj slabo končala in bi zoper njega vložili obtožnico, s čimer bi tudi formalno postal obtožen kaznivega dejanja, se spremeni vse. Tudi predvolilna strategija.

Vedeti moramo, da bo prav ta negotovost, ki jo prinaša dlje časa trajajoča sodna preiskava, najbolj negativno vplivala na predvolilno kampanjo za Goloba osebno kot tudi za njegovo stranko. Predvsem koalicijska stranka SD (Levica nekoliko manj) bo ves čas iskala način, kako se čim bolj distancirati od »okuženega« premierja in se občutljivim levim volivcem prikazati kot nedolžna žrtev napak nekoga drugega.

Še bolj bo Golobovega počasnega vrtenja na ražnju vesel Vladimir Prebilič, ki se poskuša prodati kot nekakšna tiha rezerva, nadomestni kandidat za premierja. Kakorkoli obračamo, njegove delnice so prejšnji teden krepko poskočile, potem ko so že skoraj dosegle dno. Prebilič torej v nobenem primeru še ni odpisan.

Kaj torej sploh lahko naredi predsednik vlade, da bi se otresel bremena viseče obtožnice oziroma dolgotrajne sodne preiskave in na neki način ponovno prevzel pobudo? Če je njegov vzornik francoski predsednik Macron, potem bo zagotovo najboljša obramba napad. Torej čim prej predčasne volitve. Prav takšen nasvet mu je minuli teden dal prvak opozicije Janša. Z nekaj sarkazma bi lahko zapisali, da je bil to tudi edini dobronamerni nasvet, ki ga je Golob kdaj dobil od Janše. Večmesečno mrcvarjenje z visečo obtožnico bo škodovalo tako Golobu kot tudi Gibanju Svoboda.

Problem je le ta, da Golob prav nič ne verjame Janši. Pravzaprav bo storil ravno nasprotno, kot mu je svetoval JJ. Kaj pa če je bil to tudi dejanski namen Janševega nasveta? Prelisičiti Goloba, da bi prezgodaj pritekel na plano, kjer ga že čaka pisana lovska druščina …

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.