Kot je dejal Golob, nas medvojni dogodki na Osankarici vselej opominjajo, da svoboda ni samoumevna, zahteva pogum, da se postaviš po robu močnejšemu, kar žal zahteva tudi žrtve, predvsem pa zahteva, da se nikoli ne predamo.

"Na Osankarici se ne zbiramo zaradi preteklosti same, zbiramo se zato, ker nas prav ta preteklost zavezuje, da ostanemo pokončni, branimo resnico, se upremo normalizaciji sovraštva in ohranimo tako državo, ki bo vredna žrtev teh ljudi, ki so tukaj padli za našo svobodo," je dejal predsednik vlade in poudaril pomen ene najsvetlejših, najbolj legendarnih in obenem najbolj tragičnih strani slovenske zgodovine.

Sašo Bizjak

Padec Pohorskega bataljona je bil velik udarec za odpor na Štajerskem, hkrati pa neizmerna spodbuda, ki je upor še bolj podžgala, je dejal Golob in dodal, da smo Slovenci samo po zaslugi partizanov osvobodili domovino in drugo svetovno vojno končali kot del protinacističnega zavezništva svobodnih narodov, ki so želeli postaviti nov svet brez sovraštva in brez vojn.

Ob tem pa je spomnil na aktualne nemirne čase, ko je svet okoli nas spet poln konfliktov, zatiranj in groženj, ko vojna divja nedaleč od nas. Tudi genocid v Gazi še vedno poteka, kljub temu, da je izginil z naslovnic svetovnih medijev, nova žarišča konfliktov pa se odpirajo v Latinski Ameriki in na Arktiki.

Sašo Bizjak

"Mednarodno pravo, ki je najbolj ščitilo prav narode, kot je slovenski, izgublja svoj pomen. Argument moči v mednarodnih odnosih oblikuje novo realnost. Vajeti številnih držav, tudi največjih in najmočnejših, držijo v rokah populistični, avtoritarni politiki in svet postaja vsak dan bolj nevaren. Tudi v Evropi je pojav skrajne desnice vedno bolj pereč družbeni problem. Vidimo ponoven dvig fašizma, simpatizerje nacizma, vidimo desne populiste, ki netijo družbeno sovraštvo. Vidimo vse več nasilja tako med mladimi kot tudi med odraslimi. Slovenija danes še ostaja svoboden liberalni otok sredi razburkane Evrope, a tudi na naša vrata trkajo iste ideologije," je dejal.

Zato po njegovem ni vseeno, kdo vodi Slovenijo. "Ni vseeno, ali oblast razume državo kot skupno dobro ali pa kot plen. Ni vseeno, ali spoštujemo zgodovino ali pa jo zanikamo. Niti najmanj ni vseeno, ali gradimo prihodnost na politiki sovraštva ali pa izberemo solidarnost in svobodo," je dejal Golob in še vprašal, kdo je tisti, ki iz dneva v dan širi lažne govorice in lažne novice, kdo iz naše zgodovine ustvarja prepir in delitve, kdo reže glave spomenikom slovenske zgodovine, kdo spet riše svastike in kdo misli, da bo v državi lahko nemoteno širil sovraštvo samo zato, da se bo dokopal do oblasti.

Sašo Bizjak

Letošnje prireditve se je v sončni in zimski kulisi udeležilo nekaj sto ljudi ter predstavniki države, med njimi podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič, podpredsednica SD Andreja Katič ter nekateri koalicijski poslanci DZ.

Predstavniki javnega in političnega življenja so položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona, ob predsedniku vlade tudi župani in drugi predstavniki okoliških občin, med drugim Slovenske Bistrice, Mestne občine Maribor ter občin Ruše, Zreče, Oplotnica in Slovenske Konjice. Organizator dogodka je vsako leto Zavod za kulturo Slovenska Bistrica v sodelovanju z bistriško občino.

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor.

Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev bataljona.

Premier Robert Golob je pred srečanjem strank, ki jih bo gostil v torek, poudaril pomen povezovanja in solidarnosti. Namen srečanja je iskanje konsenza o tem, kaj si želijo kot skupnost, ter zaveza, da bodo zavrnili sovraštvo in laži, pred očmi pa bodo imeli "človeka, ne lastnih interesov", je dejal danes na Osankarici.

"Živimo v časih, ko kar naenkrat vse tisto, kar se nam je zdelo normalno, kar se nam je zdelo temelj družbe, počasi pred našimi očmi razpada. Mislim, da se moramo vsi, ki mislimo pozitivno, postavljamo solidarnost in skupnost pred vse ostalo, poskušati povezati, da procese, ki jih vidimo v svetu, tudi v Sloveniji in Evropi, zaustavimo," je dejal Golob ob robu spominske slovesnosti ob 83. obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljona.

Golob bo namreč v torek gostil delovno kosilo, na katerega je povabil sedmerico parlamentarnih in neparlamentarnih strank. Poleg koalicijskih SD in Levice je povabil še stranke Prerod, Vesna, Mi, socialisti, Pirati in Resni.ca.

Golob je danes dejal, da je iskal predstavnike političnih strank, ki jim ankete kažejo odstotek ali več podpore, ne zanikajo slovenske zgodovine, so jasno in odločno obsodili širjenje sovraštva in vojn po svetu ter predvsem želijo še naprej graditi solidarno skupnost.

Golob je v zvezi s tem, da na srečanje ni povabil stranke Zaupanje Karla Erjavca, dejal, da se je odločil za stranke, za katere ankete kažejo, da jim volivci zaupajo. "Selekcije nisem delal sam, selekcijo delajo ljudje," je navedel. Dodal je, da "bo sprožil dialog" s komerkoli, ki si bo spet pridobil zaupanje ljudi.

Prepričan pa je, da so tudi med privrženci stranke Resni.ca veliko ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo, so za mir v svetu ter bodo znali podpreti tiste, ki se zavzemajo za svobodo in skupnost. Stranka Resni.ca je sicer danes sporočila, da se delovnega kosila ne bo udeležila.