Marjan Šarec ni vrgel le »puške v koruzo«, njegove vlade se spominjamo tudi po tem, da je odpravila obdavčitev regresa za letni dopust. Aktualni predsednik vlade Robert Golob nam je pol leta pred volitvami obljubil obvezno božičnico v višini polovice minimalne plače, kar znaša 639 evrov. Golobova božičnica je tri mesece pred božičem treščila kot strela z jasnega in takoj na noge spravila delodajalska združenja, predstavnike kapitala, ki v predvolilnem bombončku vidijo še eno obremenitev stroškov dela.

Na drugi strani so sindikati pozdravili predlog uvedbe obvezne božičnice za vse, politične stranke, ne samo v opoziciji, tudi v koaliciji (SD), pa so se znašle v očitni zadregi.
Nasprotovanje izplačilu obvezne božičnice bi lahko bil njihov strel v koleno, še posebej v predvolilnem obdobju.

Po drugi strani, če premierju dane obljube ne bo uspelo izpolniti, če se bo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov kje zapletlo in ljudje še letos v decembru ne bodo prejeli izplačila 14. plače, se bo obvezna božičnica Golobu vrnila kot bumerang. Tri mesece pred državnozborskimi volitvami bi bil to gotovo njegov politični samomor. Bil bi še en neverodostojen, zaupanja nevreden politik, ki prelamlja dane obljube.

Golob tudi ni prvi in najbrž tudi ne zadnji politik, ki pred volitvami deli bombončke. Tudi Janez Janša oz. njegov minister Mark Boris Andrijanič je pred volitvami 2022 delil digitalne bone, pa še kaj, pa na koncu ni prav nič pomagalo in so vseeno izgubili. Morda bo tako tudi z obvezno božičnico. Ljudje bodo decembra pred prazniki dodatni denar veselo zapravili, do 15. marca, ko naj bi bile parlamentarne volitve, pa bodo na božičnico že pozabili.

Golobova vlada je v mandatu naredila cel kup napak, zaradi politične neizkušenosti premierja je bilo tudi kar nekaj zamujenih priložnosti. Ena največjih napak je bila gotovo odprava davčne reforme Janševe vlade, kar po treh letih sedaj sami priznavajo in nazaj uvajajo enake rešitve. V sedanji koaliciji so bili prostovoljni talci »vojske« nevladnikov na čelu z Niko Kovač (8. marec) in so v zahvalo za podporo v predvolilni kampanji slepo izvajali njihovo agendo.

Levičarski aktivisti pa gotovo »niso pojedli« vse pameti tega sveta in se tudi ne spoznajo na vse, kar bi morali politiki levih strank vedeti že takrat, ko so pred volitvami na Trgu republike pred njimi kot šolarčki dvigovali loparčke.

Ključe do nove desne ali leve vlade bosta imela Anže Logar in Vladimir Prebilič. Prvi do Janševe, drugi do Golobove.

Nobena slovenska vlada doslej, niti Golobova, si ni upala sprejeti davka na nepremičnine, ki je v tujini, na Zahodu, povsem običajen davek. Najlažje je obremeniti delo, pridobljeno premoženje pa še naprej ostaja sveto tako za leve kot desne. Eni in drugi se namreč bojijo, da bi zaradi uvedbe nepremičninskega davka izgubili oblast na naslednjih volitvah. Samo za to gre.

A Golobovi vladi je vseeno treba priznati, da si je v drugi polovici mandata vendarle upala ugrizniti v tri kisla jabolka, ne glede na politične posledice. Na prvem mestu je sprejeta zdravstvena reforma, na drugem uvedba dolgotrajne oskrbe, na tretjem pa pokojninska reforma.

Gre za tri velike projekte, ki zahtevajo tudi dobršno mero političnega poguma. Pri tako obsežnih reformah, pa naj jih uvajajo levi ali desni, pri implementaciji praviloma vedno prihaja tudi do zapletov, sprejeti ukrepi pa običajno ne dajejo takojšnih rezultatov, saj gre za tek na dolge proge.

Reforme pa nasprotno od predvolilnih bombončkov politikom ne prinašajo nujno točk, prej probleme. Premier Golob pričakuje njihove pozitivne učinke šele v naslednjem mandatu, a do tja sredi marca prihodnje leto vodijo parlamentarne volitve. Če bo prišlo do političnega obrata in bo v četrto sestavljal koalicijo Janez Janša, v opoziciji že nekaj mesecev napovedujejo, da bodo nemudoma odpravili po njihovem škodljive reformne zakone, ki jih je sprejela Golobova vlada.

Zavrteli bodo kolo časa nazaj in spet bomo na točki nič. Gre za začarani politični krog, ko vsaka nova vlada izniči glavne ukrepe svoje predhodnice, da se v družbi čim manj spremeni, da se še naprej ohranja nekakšen status quo, ki očitno še najbolj ustreza vsem tistim, ki dobro poznajo vse slabosti sistema in jih izkoriščajo sebi v prid.

Slabe pol leta pred volitvami je še vse odprto in ne gre izključiti možnosti, da bi lahko prišlo do zamenjave oblasti. Politolog, nekdanji predsednik SD in minister Igor Lukšič sicer zadnje mesece samozavestno ponavlja, da bo tudi naslednja vlada levosredinska, a tudi on se lahko v svojih napovedih zmoti.

Za zdaj je gotovo le to, da bomo priča reprizi volilnega spopada med Golobom in Janšo, saj sta si oba na svojem polu že utrdila primat. Janša tako samo še stiska roke in se smehlja, Golob pa je z motivacijskim govorom na nedavnem volilnem kongresu Gibanja Svoboda tudi postrojil svoje vrste in dobil nov mandat na čelu stranke.

Toda ključe do nove desne ali leve vlade bosta imela Anže Logar in Vladimir Prebilič. Prvi do Janševe, drugi do Golobove.