Prvi dan stavke javnega sektorja imajo zaenrat največ težav avtoprevozniki. Premier Pahor je za jutri napovedal nadaljevanje pogajanj s sindikati, ki vztrajajo, da gre pri stavki za "vračilo nekega dolga, za obrambo socialnega dialoga," pravi vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević.
Premier Borut Pahor je v izjavi za medije napovedal, da bo vlada nadaljevala dialog s stavkajočimi sindikati javnega sektorja. Tako se bosta po njegovih napovedih generalna sekretarka vlade Helena Kamnar in ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs v torek ob 10. uri ponovno sestali s predstavniki sindikatov.Glede kritik, da vlada ne vodi socialnega dialoga, Pahor odgovarja, da noben predsednik vlade, ne nobena vlada do zdaj nista vložila toliko časa in energije v socialni dialog, kot sta ga ta.
"Tako se ne decembra 2008 ne v prvem poletju 2009 nismo odločili, da bomo v nasprotju s socialnim dialogom z zakonom zamrznili plače v javnem sektorju. Šele ko smo trčili v surovo stvarnost, smo prišli do spoznanja, da je treba samo začasno zamrzniti rast plač v javnem sektorju, da bi se vrnila tri odstotna gospodarska rast, ki po naših izračunih omogoča, da bi se rast plač v javnem sektorju nadaljevala," je dejal.
Obramba delavskih pravic
Stavkovni odbor ocenjuje, da je stavka prvi dan potekala po začrtanem scenariju. "Naš namen ni bil blokirati državo ali nagajati državljanom, stavka je bila uperjena proti vladi," je dejal vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević. Po oceni stavkovnega odbora se je stavki pridružilo okrog 80.000 zaposlenih v javnem sektorju.
Stavkovni odbor, ki se je sestal 13 ur po začetku stavke, ugotavlja, da ta - glede na zakonske možnosti - poteka praktično v vseh sredinah. Ponekod na delovnih mestih opravljajo zakonsko predpisane naloge, so pa tudi sredine (nekateri zavodi in upravni organi), kjer zaposleni izvajajo klasično stavko, je pojasnil Miščević.
Skoraj za vse sredine je po njegovih besedah značilno, da je poslovodna struktura po navodilu višjih organov, torej ministrstev, poskusila pridobiti popis oz. sezname, kdo stavka in kdo ne. Ponekod se je po posredovanju sindikatov to nehalo, drugje se nadaljuje, pravi vodja stavkovnega odbora, ki napoveduje kazenske ovadbe za primere, kjer bi ugotovili, da se ta pritisk nadaljuje.
Sicer pa so po njegovih besedah odzivi dobri, pričakujejo celo, da se bodo stavki priključili tudi tisti, ki ne sodijo v krog sindikatov, ki so napovedali stavko.
"Resnica o vzrokih za stavko se neumorno širi in prej ali slej bo prišlo na dan, da v bistvu ne gre za zahtevo po povišanju plač, ampak za vračilo nekega dolga, za obrambo socialnega dialoga, za preprečitev poseganja države v kolektivno pogodbo z zakonom," je poudaril Miščević. V končni fazi, je dodal, pa gre tudi za uveljavitev prava, vzpostavitev socialne države, za to, da bogatejši ne bodo še bolj bogati, revni še bolj revni in da srednji sloj ne bo padel nižje, kot je že.
Morebitnih možnostih za zaostritev stavke Miščević še ni želel razkriti, v torek bi bilo za ta korak še preuranjeno. "Očitno je, da bo stavka povzročila tudi neko škodo, čeprav je ocena vlade drugačna," ob tem opozarja vodja stavkovnega odbora. Vabila za pogajanja z vladne strani pa po njegovih navedbah za zdaj še ni bilo.
Predmet pogajanj so po njegovem lahko izključno stavkovne zahteve. Ali bodo šli v fazi pogajanj vladni strani nasproti in omilili svoja stališča, pa je odvisno od odnosa, ki ga bo vlada imela do stavkajočih in njihovih stavkovnih zahtev, je še pojasnil.
Težave za avtoprevoznike
Stavka v javnem sektorju je, kar se gospodarstva tiče, zaenkrat povzročila težave avtoprevoznikom. Ti na mejah stojijo precej dlje kot običajno, gneča je tudi v Luki Koper. Gospodarske zbornice sicer stavke ne podpirajo.
Po zadnjih informacijah prometno informacijskega centra je na mejnem prehodu Gruškovje predvidena čakalna doba za tovorna vozila za vstop v državo šest ur, za izstop iz države pa osem ur, na mejnem prehodu Obrežje je predvidena čakalna doba za tovorni promet pet ur pri vstopu in dve uri pri izstopu iz države, na mejnem prehodu Starod pa je povečan tovorni promet pri vstopu, predvidena čakalna doba je pet ur.
"Na mejnih prehodih so bistveno podaljšane čakalne dobe. To lahko zaradi zamude pri oddaji tovora pomeni precejšnjo škodo in penale," je za STA povedal glavni tajnik avtoprevozniške zbornice Slovenije Emil Milan Pintar. Podobno opozarja predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Andrej Klobasa, zaenkrat pa nista mogla ne Pintar ne Klobasa govoriti o konkretni škodi.
V Luki Koper stavko občutijo predvsem na kamionskem delu. Pri ladijskem in železniškem prometu zaenkrat ni posledic, se pa stavka carinikov in policistov pozna pri povečani gneči pri vstopu in izstopu tovornih vozil iz Luke Koper, je za STA povedal vodja službe za odnose z javnostmi v Luki Koper Sebastjan Šik. Klobasa ima podatke, da se kolona tovornih vozil zaradi gneče v Luki Koper vije vse do Črnega Kala.
Kot pravi Šik, bi lahko škoda za pristanišče nastala s tem, da bi se lahko stranke koprske luke zaradi stavke izogibale. Po njegovih besedah so že dobili nekaj sporočil strank, ki so izrazile zaskrbljenost nad stavko in izrazile upanje, da se bodo razmere čim prej uredile, da se ne bodo preusmerjali na druga pristanišča.
Na OZS drugih težav njihovih članov, razen avtoprevoznikov, zaenkrat ne beležijo, je STA povedal predsednik zbornice Štefan Pavlinjek. Meni sicer, da ljudstvo stavke ne podpira, saj se "pritožujejo tisti, ki so zavarovani kot medvedje - imajo stalne plače, recesija se pri njih doslej ni poznala".
V Trgovinski zbornici Slovenije pričakujejo, da bo tudi javni sektor pripravljen deliti usodo gospodarstva ter da njegova pričakovanja ne bodo vodila k še večjim obremenitvam in zmanjševanju konkurenčnosti, so danes sporočili z zbornice. "Stavka javnega sektorja ne sme pripeljati do motenj v preskrbi tako gospodarstva kot tudi potrošnikov, saj bi se to ponovno najbolj negativno odrazilo ravno v tistem delu, ki je vsakodnevno izpostavljen trgu in njegovim zahtevnim pogojem delovanja," so zapisali.