Kot so sporočili iz NLB, se je uprava banke po dodatnih pogajanjih s kreditojemalcem, v katerih je banki uspelo doseči dodaten dogovor, po katerem lahko NLB zavrne soglasje za prodajo delnic Mercatorja, če bi bili s tako prodajo ogroženi njeni interesi, soglasno odločila, da podaljša kredit omenjeni družbi.
V NLB poudarjajo, da banka ob obravnavi vsake vlog za podaljšanje kredita vedno sledi svoj poslovno-ekonomski interes ter si prizadeva za izboljšanje svoje pozicije do komitenta, tako s pridobitvijo dodatnih zavarovanj kot tudi z izboljšanjem ostalih kreditnih pogojev.
Za kolikšen znesek gre, niso navedli ne v Infond Holdingu ne v NLB. Časnik Dnevnik je minuli petek objavil, da je NLB 7. aprila Infond Holdingu podaljšala za okoli 150 milijonov evrov kratkoročnih posojil, in sicer za poldrugi mesec do začetka junija. Časnik Finance je v sredo objavil, da NLB reprograma 150 milijonov evrov kredita Infond Holdingu, ki naj bi zapadel v sredo, ni podpisala.
"Jaz nisem nič podpisal," je sicer danes na vprašanje, ali lahko potrdi podaljšanje kredita in za kakšen kredit gre, odgovoril predsednik uprave NLB Draško Veselinovič.
"Banka, ki ima takšen tržni delež, kot ga ima NLB, mora najprej delati v korist same banke, svojih varčevalcev, lastnikov, in mora pogledati, kaj je najbolje za Slovenijo. Te stvari so vedno pred očmi tudi meni osebno," je Veselinovič še povedal ob robu današnje seje komisije DZ za nadzor javnih financ.
Finančni minister Franc Križanič je na seji komisije DZ opozoril, da bi pri prodaji deleža Infond Holdinga v Mercatorju v primeru, da bi prišlo do nenadne prekinitve kreditnih linij, lahko prišlo do prevzema Mercatorja "na način, da bi strateški partner lahko prevzel Mercator in praktično spraznil naše police". "Glede na to, da je po podatkih, ki jih imamo, v ta namen že odprl kreditne linije in je po naših podatkih enkrat že izpraznil slovenske izdelke s svojih polic," je dejal minister.
Križanič še pravi, da bi "ta problem lahko preprečil urad za varstvo konkurence, vendar je bolje reagirati predčasno in na organiziran način probleme prenosa delnic na bodisi banke bodisi s ponovnim odkupom s strani Kapitalske družbe preprečiti, da bi prišlo do večjih zapletov, ki bi imeli večje posledice za slovensko prehrambeno industrijo."
Po Veselinovičevih besedah je zgodba o Mercatorju precej dolga in zapletena. "Vemo, kdaj je bila prodaja Mercatorja narejena in kdaj se je začelo financiranje Mercatorja. Na točki, ko se krediti podaljšujejo že dlje časa, je to eskaliralo v trenutku, ko sem v banki dobra dva meseca. Treba bo potegniti nekatere odločitve in na tem tudi delamo," je še dejal prvi mož NLB.
Gospodarski minister Matej Lahovnik pa je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da ni neobičajno, da banka zaseže delnice, ki so pri njej zastavljene, če podjetje ne vrne kredita, ob pogoju, da se zagotovi normalno delovanje bančnega sistema in hčerinskih podjetij holdinga. Zato po njegovem ni razlogov, da bi se krediti reprogramirali v nedogled.
Še nobena pogodba, ki bi omogočala reprogram posojila NLB Infond Holdingu, še ni podpisana, je po seji vlade povedal Lahovnik. Še vedno obstaja možnost, da NLB delnice, ki so bile zastavljene za posojilo (med drugim z 12,5 odstotka Mercatorja), zaseže.
"Politično stališče vlade je, da ni neobičajno, če banka zaseže delnice holdinga, ki so pri njej zastavljene, če ta ne vrne kredita, pod pogojem da se zagotovi stabilnost bančnega sistema in delovanje hčerinskih družb holdinga," je dejal Lahovnik.