"In kakšne zahteve v zvezi s tem bomo v nadaljevanju še postavili oziroma s kakšnimi predlogi bomo nastopili," je o temi posebni seje, ki naj bi bila predvidoma v torek, na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Zaresa Gregor Golobič. Dodaja, da bodo razpravo o tej temi nadaljevali tudi v vladi, pri čemer želijo, da bi vlada tu dosegla ustrezno soglasje, da bi vsi skupaj našli "moč in zavest o odgovornosti, ki jo imamo za to, da vsi akterji na tem področju prepoznajo realnost, v kateri Slovenija je, in prevzamejo nase odgovornost, ki ji ne morejo uteči".
Kot je znano, je Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je v večinski državni lasti, v četrtek potrdila podaljšanje posojila Infond Holdingu. Za kolikšen znesek gre, niso navedli ne v Infond Holdingu ne v NLB. Časnik Dnevnik je minuli petek objavil, da je NLB 7. aprila Infond Holdingu podaljšala za okoli 150 milijonov evrov kratkoročnih posojil, in sicer za poldrugi mesec do začetka junija.
Vlada pa je v četrtek sklenila od uprave NLB zahtevati sklic izredne skupščine, na kateri naj bi delničarji izglasovali javno objavo podatkov o izplačilih nagrad nekdanjemu predsedniku uprave banke Marjanu Kramarju. Na skupščini naj bi zahtevali tudi informacije o vseh nagradah, ki so bile izplačane v zadnjih štirih letih. Komisija DZ za nadzor javnih financ pa je pozvala Banko Slovenije, naj ji poroča med drugim o posojilih, ki so jih banke v pretežni državni lasti odobrile za financiranje menedžerskih odkupov oz. prevzemov podjetij.
"Že ta hip lahko povem, da nismo v celoti zadovoljni z odzivnostjo. Menimo, da je kljub opozorilom, ki so bila dajana v vrsti zadev, angažma in sledenje tudi sklepom vlade, odlokom, uredbam, ki so bile sprejete in postavljajo omejitve v zvezi z vprašanjem, o katerem govorim, ni bilo dovolj odločno, intenzivno," je dejal prvak Zaresa.
Na to temo se je danes pogovoril tudi s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, kateremu je izpostavil, da se resno opravi razpravo o tem, da vlada s svojo vlogo lastnika in upravljalca z davkoplačevalskim potencialom ter zastopnika javnega interesa "razmisli o zaupnici upravi in nadzornemu svetu, ki očitno bolj sledi ambicijam zavarovanja preteklih odločitev in jih poskuša prikriti z novimi spornimi odločitvami, v bistveno manjši meri pa se osredotoča na vprašanja reševanja problemov, ki jih ima na dnevnem redu tako vlada v kontekstu gospodarske krize kot seveda tudi gospodarstvo in mnoga podjetja v Sloveniji".
Po besedah Golobiča je kreditna aktivnost majhna in so izjemno redko podeljeni novi krediti oziroma da gre v večini t.i. novih kreditov za podaljševanje starih kreditnih pogodb z bistveno višjimi stroški odobritve, bistveno višjimi obrestnimi merami in bistveno krajšo ročnostjo. To naj bi pomenilo, da je celotna situacija s strani bank pogosto izkoriščena kot nova priložnost za zaslužek, ne glede na poroštva države, in ne za tisto funkcijo, zaradi katerih so ta poroštva izdana.