Ne le, da je pozival naše bralce k odpovedi revije, nas blatil po družbenih omrežjih, grozil lastniku in odgovornemu uredniku, celo podobo svoje strankarske revije Demokracije je spremenil tako, da bi bila čim bolj podobna Reporterju. Odpeljal nam je tudi nekaj kolumnistov, a vse to nas ni uničilo, kvečjemu še bolj okrepilo.
Zdaj nam za 13. rojstni dan pripravlja posebno »darilo« še NSi, ki postaja vse bolj satelitska stranka v senci svoje velike sestre SDS. Jutri bo namreč izšla prva številka revije Domovina, tiskana različica spletnega portala, prikritega neuradnega glasila stranke NSi.
Domovina zato ne more biti konkurenca Reporterju, saj strankarski projekti ne morejo biti konkurenca medijem. Politiki so vedno obračunavali z nami in nas skušali uničiti, ampak mi imamo zelo trdo kožo in se jih ne bojimo. Tako kot smo zdržali politične pritiske 13 let (in še več), jih bomo tudi v prihodnje.
Tiskana Domovina naj bi bila po eni strani namenjena predvolilni promociji stranke NSi pod vodstvom Mateja Tonina, po drugi strani pa naj bi bil, kot piše politik-novinar Bojan Požar, njen cilj dokončno pokopati Reporter. Resda nam je Požar že večkrat napovedal propad, a še vedno obstajamo. Toda Požar je kot predsednik stranke, ki je na volitvah 2018 nastopala kot satelit SDS in dosegla 0,88 odstotka glasov, zelo blizu Janezu Janši.
Poleg tega v njegovih oddajah in na portalu kot eden od komentatorjev nastopa Tino Mamić, odgovorni urednik revije Domovina. V zahvalo za nekritično podporo Janševi vladi je Požar dobil piškotek: oddajo Ura moči na Planet TV, ki je dejansko pol ure kopije njegove oddaje Faktor na še manj gledani TV3.
Podoben piškotek je zdaj Tonin dobil s tiskano Domovino. Njen formalni lastnik in izdajatelj je Zavod Iskreni, ki ga vodi Igor Vovk, eden od njegovih družbenikov od 2018 do 2020 pa je bil minister iz vrst NSi Janez Cigler Kralj.
Domovina je od vsega začetka projekt NSi. Kot smo zvedeli od dobro obveščenih virov, so v vodstvu NSi leta 2014 ustanovili tiskani mesečnik kot odgovor na Reporter, ker je bil »preveč kritičen« do NSi. Toda mesečnik se iz finančnih razlogov ni obdržal, zato so ga avgusta 2015 spremenili v portal. Kot razlog za njegovo ustanovitev so navedli, da je »država ideološko posegla na področje družine z radikalnim predlogom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.«
Seveda je Zavod Iskreni zgolj krinka za širjenje propagande NSi, saj portal vseskozi podpira vsake politične odločitve stranke. Ko je bila v sporu z SDS, so kritično pisali o Janši, po propadu vlade Marjana Šarca pa so popolnoma obrnili ploščo in vneto začeli zagovarjati koalicijo z SDS in vstop v Janševo vlado.
Še več, marca letos je odgovorni urednik portala Domovina Rok Čakš obračunal z nekdanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak, ker je kritizirala Janševo vojno z STA in je bila v Evropskem parlamentu, ko so evropski poslanci razpravljali o Sloveniji, »oportunistično tiho«, namesto da bi branila Janševo vlado v spopadu s slovenskimi pretežno levo usmerjenimi mediji.
Novakova je kajpak vedela, da se v ozadju napadalnega zapisa v Domovini skriva vodstvo NSi: »Ko mi desni spletni medij, ki sem ga tudi sama ves čas podpirala in sponzorirala, očita, da želim biti Borut Pahor na desnici, se ob današnjem poznavanju ozadja tega medija lahko le grenko nasmehnem.«
Medijem je vojno napovedal tudi odgovorni urednik revije Domovina Tino Mamić, ki je na twiterju objavil zapis: »Slovenski mediji so močnejši od vseh političnih strank. Zato lahko govorimo o diktaturi novinarjev. Državljani potrebujemo, nove demokratične medije. Zaslužimo si jih.« Z enim od njih bo torej branil oblastnike pred »malopridnimi« mediji. Za Domovino, z (maršalom) Twitom naprej!
Podobno kot Janša na twiterju deli zapise portala svoje strankarske televizije Nova24TV, tudi Tonin po twiterju deli zapis o rojstvu novega »demokratičnega medija« (beri: v medij zapakiranega strankarskega glasila). Za razliko od prvaka NSi ima premier cel »medijski imperij«, ki obsega dva programa televizije, celo paleto portalov in revijo.
Toninova Domovina zato spominja na brezplačnika, ki ju je pred volitvami 2008 preko posrednika izdajala SDS, ga financirala z oglasi državnih podjetij, po volitvah pa zaradi nerentabilnosti ugasnila. Podobno je tudi zdaj pričakovati oglase državnih podjetij v reviji Domovina, ki bodo najbrž po koncu Janševe vlade prav tako usahnili.
Nenazadnje je portal Domovina lani prejel denar iz oglaševalne kampanje ministrstva za obrambo za oglaševanje Slovenske vojske, ministrstvo pa vodi prvak NSi Matej Tonin. Zaradi oglaševanja v spletnem mediju je prišlo do ugibanj, ali se prek oglaševalne kampanje namenoma financira občila, ki so jim naklonjeni odločevalci.
Na letošnjem razpisu ministrstva za delo, socialo in družino, ki ga vodi veljak NSi Janez Cigler Kralj, pa je bil na javnem razpisu za financiranje civilno družbenih organizacij med 17 projekti izbran tudi Zavod Iskreni, ki mu je ministrstvo dodelilo najvišjo možno vsoto, 130.200 evrov. Na razpis se je sicer prijavilo 127 organizacij, toda le 17 jih je bilo uspešnih, med njimi tudi Zavod Iskreni.
Ker je bil minister Cigler Kralj med družbeniki zavoda, iz njegovega solastništva je izstopil tri dni pred imenovanjem za ministra, so zoper njega opozicijski poslanci vložili interpelacijo, ki pa jo je uspešno prestal, saj so ga podprli vsi poslanci Janševe koalicije.
Iz aplikacije Erar.si je razvidno, da so od leta 2007 prejeli skupno 258.063 evrov, od tega največ od ministrstva za izobraževanje (142.928 evrov), od ministrstva za delo pa 37.555 (iz letošnjega razpisa še niso prejeli). Direktor zavoda Igor Vovk je januarja v pogovoru za oddajo Tarča na TV Slovenija izjavil, da so lani imeli 300.000 evrov prihodka, »vse od ljudi iz trga in nič iz razpisov.«
Podobno kot je pred šestimi leti izginil mesečnik Domovina, se bo tudi istoimenski tednik težko obdržal na trgu, čeprav ga javno že naročajo nekateri veljaki stranke. Tak projekt je lahko le političen in namenjen promociji politične stranke, ki ga bo lahko financirala, dokler bo na oblasti in imela dostop do korit.
Gre za politično propagando, zapakirano v medij, za financiranje stranke pod krinko. Podobno kot »medijski imperij« SDS tudi projekt NSi kaže na sprevržen odnos desnih strank do medijev, saj jih razume le kot strankarska glasila, na pa kot avtonomna občila, ki oblasti nastavljajo ogledalo.
Domovina zato ne more biti konkurenca Reporterju, saj strankarski projekti ne morejo biti konkurenca medijem. Politiki so vedno obračunavali z nami in nas skušali uničiti, ampak mi imamo zelo trdo kožo in se jih ne bojimo. Tako kot smo zdržali politične pritiske 13 let (in še več), jih bomo tudi v prihodnje.