S Toninom na čelu NSI še danes ne bi bilo desne vlade, je v novem Reporter podkastu odkrit Pogorelec. Priznava, da se je zmotil, ker je odpisal Janšo kot potencialnega premierja. Pove tudi, kako se je Robert Golob zameril njegovi stranki, kakšno agendo bo vodil Zoran Stevanović in zakaj se šef Resnice ne more sprenevedati, da ni del koalicije. S Pogorelcem se je pogovarjal novinar Reporterja Igor Kršinar.

REPORTER PODKAST LAHKO POSLUŠATE NA NASLEDNJIH PLATFORMAH:

   APPLE PODCASTS

   SPOTIFY

   YOUTUBE

V podkastu med drugim tudi o tem, koliko je vreden stolček predsednika DZ.

Kakšno mnenje si je Pogorelec ustvaril o Stevanoviću in ekipi Resnice.

Kako gleda na to, da so se pri sestavljanju koalicije prelomile politične zaveze.

Kako dolgo bo Resnica branila Borisa Mijiča in zakaj.

Ali je partnerstvo za razvoj, ki ga je Janša ponudil opoziciji, resna ponudba.

Zakaj želi vladajoča koalicija odpraviti volilno pravico tujcev iz tretjih držav.

Ali se v NSI sprenevedajo, ker so se odpovedali svojemu predlogu sprememb volilnega zakona.

Kako komentira obljubo Roberta Goloba, da bodo barko pripeljali v varen pristan.

Ali bo Janez Janša premier ostal do konca mandata in bo nato čez štiri leta spet sestavljal vlado.

V nadaljevanju prepis pogovora za naročnike na Reporterjeve digitalne pakete.

Dragi gledalci in poslušalci, lepo pozdravljeni v Reporterjevem podcastu. Z vami sem Igor Kršinar, novinar revije Reporter.

Danes je moj gost dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik, sicer pa dolgo leta član, in to zelo aktiven član Nove Slovenije. Gospod Pogorelec, dobrodošli v našem podkastu.

Dober dan in hvala za vabilo.

Ko sva imela pred letom dni nazadnje intervju za Reporter, ste bili prepričani, da desnica ne more sestaviti vlade, dokler bo vztrajala pri Janezu Janši. In zdaj na volitvah desnica je dobila več glasov kot recimo prejšnja leva koalicija, Janez Janša pa je sestavil svojo četrto vlado. Ste bili presenečeni?

To so dejstva, ne.

In to me je tudi nekako naučilo na lastni koži spoznati, da v politiki res nikoli ne reci nikoli. Ker dejstvo je, da je bilo to treba verjeti. Tisti, ki je to verjel, tisti je mogoče danes imel prav. Kdor pa je uporabljal razum, logiko, bi pa težko rekel, da bi bilo mogoče pričakovati, da sta še drugič zaporedoma dve stranki, ki sta se pred volitvami zaobljubljali, da ne gresta v vlado z Janezom Janšo, vseeno šli v vlado z Janezom Janšo.

In druga stvar, ni bilo mogoče predvideti, da bo Levica tako slabo odigrala že samo volilno kampanjo, potem pa še tudi po volitvah, a ne. In rezultat je kakršen je. In kot desničar sem rezultata seveda vesel. Jaz sem velikokrat rekel, da si želim, da bi se motil. In tisto, kar je mene pri Janši motilo, ni bil Janša. Tisto, kar me je pri Janši motilo, je bilo to, da sem dejansko zelo verjel, da ne more več priti na oblast in da to pomeni, da samo še blokira celo desnico, da bi prišla nazaj.

Ampak volivci so se odločili. Odločili so se za polarizacijo. Odločili so se za dva pola in sredina je bila poražena. To pomeni, da zdaj pač imamo desnico, imamo Janšo in absolutno, kar se mene tiče kot desničarja, sem seveda tega zelo vesel in tudi mislim, da je prav, da se malo uravnoteži to Slovenijo, ki je danes precej, precej preveč nagnjena na levo.

Zanimivo je to, ker smo pravzaprav, a ne, vsi komentatorjiv dolgoletni spremljevalci volitev pač pričakovali, da bo obratno, kot se je zgodilo. Namreč, da bo zmagal SDS Janeza Janše, potem pa, da desnica ne bo dobila relativne večine. Zgodilo se je pa obratno, da pravzaprav je Golob bil zmagovalec, Janša pa je sestavil vlado.

In tukaj je bil kingmaker v veliki meri Jernej, Jernej Vrtovec.

Ja, ker se je on tako odločno postavil na desno stran. Takrat je potem postalo nemogoče, da bi Golob, ki je že triumfiral po volitvah, še lahko sestavil vlado.

Ja, ampak recimo, a ne, tukaj je bila v igri recimo zdaj, smo imeli prvič po Drnovškovih vladah priložnost, da bi dobili neke vrste mešano levo-desno vlado, dve levi stranki, dve desni stranki. Nova Slovenija je takoj rekla ne. In je v bistvu s tem omogočila Janševo vlado.

A se vam zdi, da v bistvu bi bilo dobro, da bi mi dobili vlado, ki bi presegala to polarizacijo levo-desno?

Ja, meni se zdi, da bi bilo to prav, da bi v politiki iskali široko sprejemljive rešitve, ker bi bile take rešitve tudi bolj trajne. Tudi recimo jaz ne bi imel nič proti, če bi danes imeli vlado med Svobodo in med SDS-om, ker bi to bila neka taka velika koalicija. Drug drugemu bi porezali špičke in rožičke in bi lahko vladali tako dobro, kot so koalicije CDU, CSU in Socialdemokratov v Nemčiji vladale pravzaprav desetletja. In takrat je bila Nemčija dejansko na vrhuncu.

Ko so to nehali, takrat jim je začelo iti na slabše. Tako da ta zadeva je gotovo v redu, če bi bilo to možno. Vendar pa to ni bilo mogoče in tudi to se je zelo dolgo pripravljalo. Že od volitev. Ne smemo pozabiti, da Golob po prejšnjih volitvah ni hotel Nove Slovenije niti v pogovore koalicijske povabiti.

In seveda to si je Nova Slovenija zapomnila, pa zapomnila si je še kakšne druge stvari. Hajdinjaka, kasneje tiste kazenske pregone, ki so pravzaprav dosti smešni in tako naprej.

In seveda, ko je prišlo pač do te točke, tudi jaz sem to na lastni koži zelo čutil, ker sem si zelo prizadeval za sprejetje ustavnih sprememb pa sprememb volilnega sistema. In kaj so mi kolegi rekli v stranki? Pa Janez, a ne vidiš, da se z njimi ne da sodelovati?

Mi z njimi ne moremo sodelovati, saj nas spotikajo na vsakem koraku. Ni to nek partnerski odnos, s katerim bi mi prišli. In tako se je potem tlakovala pot v to polarizacijo. In seveda že leto dni praktično pred, samimi volitvami je to prevladalo v Novi Sloveniji.

Takrat se je potem Tonin umaknil, sem tudi jaz pravzaprav prišel malo bolj v ozadje in seveda smo prišli pač v to zgodbo, ko imamo zdaj en mandat polarizacije. Jaz upam, da samo en mandat, ampak v tem mandatu sem absolutno pripravljen in mislim, da je prav, da, desni stopimo skupaj in da to vlado odpeljemo kolikor se le da dobro.

No, zanimivo se mi zdi, zdi to sestavljanje vlade.

Nova Slovenija, SLS in Fokus, ki so nastopili s skupno listo. To se je obrestovalo z boljšim rezultatom. Tudi recimo obe stranki, se pravi SLS in Fokus sta dobili vsaka svojega poslanca. Ni pa SLS dobila svojega ministra, ker premier Janša ni hotel v vladi imeti njihove predsednice, Tine Bregant. To ni ravno dobra popotnica za sodelovanje med strankami.

Zadeva je še malo bolj kompleksna, ker mislim, da so bile določene možnosti, da bi SLS tudi dobila svojega ministra, ampak, se je pač preveč vztrajalo na Tini Bregant in potem, se je pač, odpeljalo tako, kot se je.

Ampak jaz mislim, da je to že preseženo, da so čez te stvari v bistvu v koaliciji že šli in da s tem, zaradi tega ne bo nekih tajnih zamer.

Se ni recimo namenoma zmotil poslanec Ocvirk, ko ni pritisnil…

Ne vem. Pravi, da ne, ampak, ne vem. Ne vem, res ne.

No, zanimivo se mi tudi zdi, a ne, ker, gospod Janša ima na seznamu mislim nek črni seznam za ljudi. Recimo tudi vi ne morete biti minister njegovi vladi. Ludmila Novak tudi ne. Zdaj nazadnje celo Tonin, ki se je omenjal, naj bi dobil neke vrste, bi rekel, rdečo luč, a ne. Pa me zanima to ... Če bi Tonin ostal na čelu Nove Slovenije, če se ne bi umaknil jeseni Vrtovcu, ali bi dobili desno vlado?

Jaz mislim, da ne. Jaz mislim, da se Tonin absolutno, tudi sam je tako rekel, bi se držal tega, kar je rekel, da z Janšo več ne misli iti v vlado. In takrat smo to res verjeli, da je neka prava odločitev, zaradi tega ker bomo na ta način mogoče vendarle vsaj prišli blizu vladi. Nihče ni mislil, da lahko desnica sama vlado naredi. In tako se je potem pač to na tak način odpeljalo.

In tukaj je treba priznati Jerneju Vrtovcu, da je zelo precizno odigral zadeva. V pravem trenutku, prave poteze in jaz mislim, da ima za to vlado Jernej v bistvu čisto glavne zasluge.

Tako da tukaj, kaj pa vem, od tega, da je pripeljal zraven Stevanovića. Jaz se spomnim, sem kakšne pol leta pred tem, stranki rekel: "Dajmo s tem Stevanovićem se nekaj pogovarjat vsaj začet," a ne.

Celo neke stike sem imel navezane z njim in je bila to takrat še strašna herezija, a ne. “Pa to pa ne, z njim pa ja ne, ma kje, ne bomo, ne bomo z njim, ne.”

No, ampak Jernej se je potem z njim povezal. Plus seveda to itak sodelovanje z Demokrati je potem pač pripeljalo do tega tretjega jedra, ki se je odločilo it na desno in na ta način smo seveda potem lahko sestavili to vlado. In ta vlada je videti, vsaj meni, kar zelo trdna zaenkrat.

Mimogrede me zanima. Zoper Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata je bil vložen obtožni predlog v zadevi Knovs, kjer jim specializirano državno tožilstvo očita zlorabo položaja, v primeru, ko so kot člani komisije na policiji preverjali, komu prisluškuje ali jim prisluškuje med drugim tudi Hajdinjaku, ki je bil takrat šef DARSa, pa me zanima, bi on morali odstopiti za to, da bi to preiskaali oziroma da bi ta sodni postopek stekel?

Meni se zdijo te obtožbe zelo bizarne, ker v resnici, kaj pa se pravzaprav očita?

Poglejte, kaj se, kaj se je zares zgodilo. Hajdinjaku so vzeli telefon, zato ker so ga obtožili nečesa, kar zdajle že niti več ne vemo, česa so ga pravzaprav takrat obtožili. Ampak vsekakor so mu vzeli telefon. Zdaj si poglejte te posege, a ne.

Vzamejo telefon in naenkrat imajo dostop do celotnega, do celotne strankine komunikacije. Vse vedo, vse vidijo, celo komunikacijo, s kom je, kako.

Najbrž sem tudi jaz noter, ker sem se tudi kaj z njimi pogovarjal in še s kom. Komunikacijo, za katero je jasno, da bi morala biti zasebna. Tudi če ti nisi obtožen, to je del tvoje komunikacije, ki naenkrat postane tukaj javna.

In tukaj jaz vidim, pravzaprav en velik problem, ker Hajdinjaku na koncu niso prav ničesar dokazali, a ne, ampak sadovi tega drevesa so pa seveda bogato obrodili v tem, da so našli tisti SMS, v katerem je Matej Tonin rekel kaj… Nismo videli, da so nekomu prisluškovali.

Se pravi, kaj je ta varovana informacija, da mu niso prisluškovali, a ne. In to recimo v primeru z dnevnimi zgodbami, ki jih imajo ljudje na Darsu, Janković in tako naprej, ki gredo v milijonske zneske in to.

Ampak ne, pri NSi ima popolnoma enako publiciteto en trapast kamion z maskami in ena taka obtožba, ki je pravzaprav neumna. In tukaj morate razumeti, je tudi ta reč, kjer bo treba pravzaprav malo razmisliti. Ali so taki posegi pravzaprav, sorazmerni? Ali so v redu? Ali je to prav?

Ne, ampak najbrž tudi ni prav, da je recimo Vrtovec kot minister, potem pa predsednik stranke na, na taboru, potem, žugal s pregonom zoper organe pregona, ki vodijo.

Jaz mislim, da ni imel v mislih, da to žuganje, vsaj jaz si tako razlagam, da on ni žugal v tem smislu, zdaj bomo pa mi vas tožili. Tisto, kar je on rekel, je prav ta nesorazmernost, o kateri sem zdaj, govoril, a ne. Se pravi, a ti lahko dejansko si izmisliš neke obtožbe in potem na podlagi teh obtožb zapleneš telefone? Saj to ni on edini, ki se mu je to zgodilo. Tudi Hojsu se je to zgodilo. In naenkrat imaš celo strankino komunikacijo pred sabo.

Ali je to prav? Ali je to sorazmerno? In tukaj jaz mislim, da bo treba na neki točki, posebej pri teh politično izpostavljenih osebnostih, mogoče pa vendarle malo omejiti doseg ali pa pooblastilo, ki ga ima policija, ko zaseže nek telefon, a ne.

Ker to ni imelo nobene zveze s Hajdinjakom. Iz te Hajdinjakove zadeve so oni potem ugotovili, da je iz Knovsa ta informacija odšla. Ni prav, ne bom rekel, da je to prav, ampak po drugi strani, a je sorazmerno, da ti lahko pravzaprav greš gledat čisto vse in nekje, nekaj boš že našel. In to je tako, kako bi rekel, kot bi, kot bi lovil v ribniku. Ena riba se bo pa že prijela.

In to seveda ni fer, to ni prav. In tukaj jaz vidim, da, je Jernej pravzaprav upravičeno ogorčen nad tem. In tudi konec koncev Hojs in še kdo. In tukaj bo treba po mojem tudi na zakonodajni ravni nekaj narediti, da se bo ta zasebnost naredila.

Ker a veste, ko prideš v strankin način komunikacije, v strankin način razmišljanja in tako naprej. Imaš kot politični nasprotnik ogromno prednost. In če lahko domnevamo, da na žalost v tej naši lepi državici so tudi v policiji te funkcije vrhovne precej politično razdeljene, a smo lahko sigurni, da te informacije potem ne odtekajo h politiki oziroma h političnim nasprotnikom in da se ne zlorabljajo za to, da bi se pač borili proti tem svojim političnim nasprotnikom, ne.

Če pogledate samo komisijo Tamare Vonta, ne, kako so pravzaprav tako rekoč odprli vse, vključno s pogodbami z novinarji, vse povezave, vse stvari, a ne in potem celo malo objavljali na Necenzurirano kakšne stvari… Malo tukaj, malo tam. Vsaj tako nekako je to videti, ne. In če to enkrat zagledaš in če to enkrat veš,potem naenkrat ustavno varovano varstvo zasebnosti pravzaprav ni več nič vredno, ne.

No, ampak recimo, zanimivo se mi zdi, Anže Logar je zdaj predlagal ustanovitev oziroma Demokrati, ustanovitev Skoka. To bi bil poseben tožilski organ za preganjanje korupcije in organiziranega kriminala. Ampak to, kar v bistvu zdaj počne specializirano državno tožilstvo.

Ali potrebujemo še en organ ali naj to nadomesti to specializirano državno tožilstvo? Kakšno je vaše mnenje o tem?

Moje mnenje je, da je največji problem našega tožilstva pravzaprav to, da tožilstvo dostikrat lahko zavrže ovadbo in zoper to nihče ne more nič narediti. In da se to pravzaprav kar pogosto dogaja. In tukaj imaš potem… V resnici to željo, na ta način, bi se te stvari vsaj malo nekako uravnotežile.

Vemo, da eni pregoni so zelo hitri, naprimer kakšen Moravški župan. Rečeš: »Vau, takole bi morala država vedno delati«,a ne. Kakšen drug župan pa je leta, desetletja lepo cmaril in se res lahko pohvali, da zaupa pravosodju, a ne, ker ima vse razloge za to.

To govorite o Zoranu Jankoviću.

Na primer. In tukaj, a veste, je potem ta razlika. In potem se kaj zgodi, a ne? Vemo, da korupcijo dejansko imamo pri nas, da dejansko bi se radi te korupcije nekako rešili, da dejansko znotraj samih institucij se očitno ne bo nič spremenilo, ker so pač samostojne, neodvisne in prav je tako.

No, in kaj se potem zgodi? A bi sploh preganjal Jankovića bolj?

Zgodi se težnja, da bi ga preganjali z nekim skokom, da bi ga preganjali na nek drug način, ne.

Jaz mislim, da seveda teh institucij ne gre podvajati. Mislim, da bi se morale bistveno bolj uravnotežiti in bistveno bolj učinkovito delovati. In to spreminjanje, to reformiranje celega sistema s katerim ima po mojem zdaj tudi Anže Logar precejšnje težave, ker to ni prav zelo enostaven projekt…

Ne moreš kar nekaj dati v parlament pa reči zdaj bo pa to funkcioniralo. Tudi zelo velike nevarnosti so, da če je zdaj na eno stran nagnjen, bo potem pa na drugo stran nagnjen. Kaj pa vem, če je to najboljša stvar?

Ni, ne, ampak še vedno pa je dejstvo, da rabimo neke res učinkovite in kakovostne institucije za boj proti korupciji in da najbrž s sedanjimi nismo najbolj zadovoljni. In od tod potem izhaja ta želja in tudi potreba, da se pač jih na nek način reformira. Vprašanje, če je ta način, kot je bil napovedan, v redu. Ampak res je tudi, da tega ta trenutek še ne vemo, ker nismo še videli zakona, nismo še videli, na kakšen način so si zamislili in give peace a chance, a ne. Dajmo jim priložnost, naj poskusijo, naj poskusijo to narediti in tudi jim bomo pomagali po najboljših močeh, da to naredijo.

No, če se vrneva zdaj k Zoranu Stevanoviću, ki ste ga že omenjali… Vam se recimo ni zdelo nehigienično, ta njegova, bi rekel, koalicija z njim, glede na to, da je on privrženec Putina?

Ko je on bil izvoljen za predsednika Državnega zbora, je omenil, da bo šel najprej v Moskvo. Sicer ni šel v Moskvo, je šel v Beograd. K sreči se ni tam pogovarjal o srbski manjšini v Sloveniji, ki jo je v bistvu nekako favoriziral v nekem predvolilnem intervjuju za srbski portal.

Ampak ali pričakujete kakšne zaplete z njim?

Pošteno rečeno jih pričakujem …

Kakšne?

Da bo imel ves čas, neko agendo, ki ne bo nujno ves čas enaka agendi koalicije. Tudi sam že zdaj poskuša se na nek način iz koalicije nekako odmakniti, ne. Ampak v resnici on ne bo, vsaj po mojem ne, no, ne bo naredil dejansko nič takega, kar bi zelo zamajalo to vlado, a ne, ker je pač dobil to mesto. In po mojem bi mu bilo popolnoma zadosti, če bi on podpisal eno ločeno koalicijsko pogodbo o sodelovanju.

Tako, da…

In da se mu niti nima smisla sprenevedati, da je v opoziciji. Se pravi podobno kot Janez Janša. Ker predsednik, predsednik parlamenta nikoli ni v opoziciji. Po definiciji ne moreš biti predsednik parlamenta pa v opoziciji. Zakaj? Ker predsednik parlamenta skrbi za komunikacijo z vlado, skrbi za to, da gredo vladni projekti naprej, da se vsi zakoni sprejemajo, vodi seje kolegija Državnega zbora in tako naprej. Se pravi, je izrazito vpet v dnevno politiko vlade, koalicije. In kot to, jaz mislim, da je čisto nesmiselno.

Tudi pri Anžetu Logarju, jaz ga čisto razumem, da je šel v vlado. Zakaj? Pač volitve so dale tak rezultat.. Volitve so rekle: "Imamo polarizacijo," so rekle: "Demokrati oziroma sredina, glejte, niste dobili tistih dvajset mandatov, ki ste jih pričakovali, ampak ste jih dobili toliko, kot ste jih dobili."

In kaj boš zdaj naredil? Seveda, greš v vlado in spoštuješ voljo volivcev. On bi lahko bil tudi v opoziciji zdaj pred novimi volitvami in bi imeli čisto razmajano državo.

Ampak zakaj?

Po mojem je naredil celo čisto odgovorno potezo. In nekaj podobnega velja za Stevanovića, a ne. Če je šel v to vlado, ja, v redu, fajn. Prelomil je obljubo. Vemo, prelomila sta obljubo oba, in Logar in on. Ampak okej, zdaj sta v bistvu v vladi in v bistvu to vlado podpirata, saj ne moreta drugače, tudi z vsemi glasovanji in tako naprej.

In kakršnokoli sprenevedanje, da jaz pa nisem v vladi. Ja, jaz mislim, da toliko zdrave pameti pa že imamo. In na tisto vprašanje, ali me je začudilo, da smo šli sodelovat s Stevanovićem.

Mene je Stevanović, ko sem ga uspel osebno spoznati in tudi njegovega tajnika, glavnega v stranki, moram reči, da so to zelo taki nenavadni in interesantni fantje, a ne. Daleč od tega, da ne bi vedeli, kaj hočejo. Daleč od tega, da bi bili neumni in recimo v notranji politiki daleč od tega, da ne bi bili zelo kompatibilni s to desno vlado. So pa popolnoma nekompatibilni v zunanji politiki. To je pravzaprav zanimivo.

So v zunanji politiki proti Natu, za izstop iz Svetovne zdravstvene organizacije in še nekaj takih, proti Ukrajini, za Rusijo in tako naprej.

Tukaj seveda, vsakega desničarja pustijo odprtih ust. Ampak v notranji politiki: nizki davki, vitka država. Mislim, to pa mantramo popolnoma iste stvari.

Tako da, če se bomo ujeli v notranji politiki in ne zapenjali na zunanji politiki, zna zadeva popolnoma v redu funkcionirati in jaz sem precej prepričan, da bo. In brez veze se je, še enkrat rečem, tudi Stevanoviću sprenevedati, da ni del koalicije. Ja, seveda je. Saj, mislim, tudi konec koncev predsednik parlamenta kaj pomeni.

To je, v bistvu dve ministrstvi, ja.

In točno dve bi dobili. Njegova stranka bi dobila, če bi šla v vlado. Se pravi, glejte, pač izbrali so si to, to imajo zdaj in prav nesmiselno se je sprenevedati in se mu tudi ni treba.

Mirno bi rekel: "Ja, seveda, pač, šli smo v del vlade," tako kot je mirno rekel: "V trenutku, ko smo mi prišli v parlament, je postal tisti notarsko overjen podpis pod tisto izjavo, da ne grejo z Janšo, brezpredmeten."

V redu, pač, šlo je za politično zavezo. Politične zaveze se včasih tudi prelomijo. In prelomijo se politične zaveze, to pa moramo vedeti, velikokrat ne zato, ker bi bili politiki tako zelo grdi, ampak zato, ker premalo dobijo na volitvah in s tem, kar imajo, če hočejo to približno uporabiti, ne morejo nič drugega narediti, kot pač da gredo naprej z neko prelomljeno obljubo. To ni lepo, bi rekli, vendar dogaja se že tisoč let.

No, pa zanimivo, kaj se dogaja, recimo, zdaj Resnici… ta težava s poslancem Borisom Mijićem, a ne, ki je tudi v kazenskem postopku, dolguje izplačilo svojim delavcem, državi. Ampak če se spomnimo, v času Šarčeve vlade je odstopil nek poslanec, ker ni plačal sendviča, ne. Tukaj gre pa za več.

Res je pa tudi, datistega sendviča ni ukradel, tako da tam je bila situacija mogoče malo drugačna. In spet, res je, da če gremo na neke enake vatle, dajmo najprej počistiti res z velikimi zgodbami, in teh velikih zgodb, milijonskih, je toliko, da so tudi tale, od tega poslanca, kakorkoli ga obrneš, nekako minorna, marginalna.

Govori se pa o njej spet, tako kot sem prej rekel.

Naš kamion mask je iste teže kot vse Jankovićeve rabote skupaj. Zakaj? V čem je ta ideja?

In tukaj spet isto. Tukaj se iz tega dela zdaj ne vem kakšen cirkus. Saj bomo videli. Dejstvo je, da seveda ne more odstopiti pred potekom šestih mesecev in vsaj teh šest mesecev ga bo stranka za vsako ceno pač obdržala. In spet, če smo malo politično realni, moramo razumeti, da seveda, kaj pa bo drugega naredila stranka?

Obdržala ga bo. In bodimo toliko realni in bodimo toliko razumni, da iz tega tudi mi ne delajmo nekega strašnega cirkusa in ne moralizirajmo na to temo, ker res je tem, na katere se da moralizirati, pa žal ne moraliziramo.

Ja, vlada je recimo zdaj ponudila partnerstvo opoziciji, ampak isto opozicijo je vladajoča koalicija v parlamentu povozila, preglasovala pri sprejetju interventnega zakona, zakona o parlamentarni preiskavi, zakona o lokalnih volitvah. Pri vseh teh zakonih zdaj opozicija zahteva referendum ali pa ustavno presojo, ne. Koliko iskreno je bilo to partnerstvo za razvoj?

Mislim, partnerstvo za razvoj je zmeraj tako neka taka politična poteza, s katero se poskuša pravzaprav tudi na nek način zrahljati opozicijo. Tudi konec koncev to sodelovanje med vlado pa med opozicijo, ki ga ponujajo, bi bilo v resnici super in v resnici bi bilo krasno to narediti, ne.

In jaz sem jim, celo predlagal, pač v kontaktu z enim poslancem Svobode sem jim predlagal: "Pa kaj vam je? Zakaj, zakaj boste to zdaj z gnusom zavrnili, neko tako ponudbo o sodelovanju?"

Najmanj kar je, si probaš kakšno koncesijo narediti in rečeš: "Okej, ne vem. Uvedmo preferenčni glas in v zameno za preferenčni glas gremo mi v tole partnerstvo za razvoj."

Veš, kakšni frajerji bi izpadli. Takoj bi v bistvu oni imeli iniciativo in tako naprej. Tako so pa v defenzivi. Ne, mi pa ne gremo v partnerstvo. On jim bo potem spet rekel: "Ja seveda, ker ste pa taki nesodelovalni," in tako naprej. In so res ne sodelovalni. Meni je zelo žal, ampak ta Levica v zadnjih štirih letih. Jaz sem to od blizu gledal in smo imeli nekaj kontaktov z nekaj poslanci, ki so se raztrgali za sodelovanje tudi v sami Svobodi.

Ampak v resnici, da bi bilo to tako, kot je bilo pod Drnovškom, ko ni hotel vlade narediti brez SKD-ja, ko je rekel: "Glejte, mi jih moramo imeti noter." In seveda nas je imel noter in je bil to princip “delaj in vladaj”.

In je potem seveda vladal, ampak v resnici je to vladanje bilo vendarle veliko bolj konsenzualno, veliko bolj te široko sprejemljive rešitve so se delale in kerse je to tako dogajalo, je bila seveda v tistih letih tudi Slovenija veliko bolj uspešna.

In to je tudi na levi treba iskati krivdo, ne samo na desni. To za sodelovanje sta pač potrebna dva. Za to, da ga pa ni, je pa eden popolnoma dovolj. In tukaj, a veste, je to narobe če se kar naprej zavračamo. Najmanj kar je, se pogajaš, poskušaš neke koncesije skupaj dobiti in tako naprej. Jaz ne vem, kdo je te ljudi učil abecede politike. Namesto da rečeš: "Ne, z njimi pa nikakor ne." To je mogoče retorika za Levico. Za SD in za Svobodo to absolutno ni retorika, ker to njihovi lastni volivci ne bodo sprejeli, ne.

No, ampak zanimivo, ko ste omenili, to spremembo volilnega zakona. Vi ste nekako avtor tega predloga, se pravi, da se da se Slovenija razdeli na osemnajst volilnih okrajev, kjer se voli s preferenčnimi glasovi. In to je bil prvotno predlog Nove Slovenije, ki ga je zdaj nekako posvojila Svoboda.

Tako je.

Svoboda ga je ponudila, da ga podpre Nova Slovenija. Nova Slovenija pa je pred volitvami rekla, da je preblizu volitvam, zato ga ni podprla. Zdaj ga pa ni podprla zaradi tega, ker je predaleč do volitev. Kako a ni to sprenevedanje?

Seveda, to je pač politična igra in taktiziranje in tako naprej. Ampak jaz sem Svobodi takrat, ko smo sodelovali v ustavni komisiji in tako naprej, sem jim takoj rekel: "Glejte to ali boste sprejeli v prvem letu ali pa ne boste sprejeli. Dajte za božjo voljo to pognati, kakor morate." Ne, ne, bo že, nič se ne sekiraj gor dol. Ampak v čem je problem tega našega volilnega sistema?

Problem je predvsem v tem, da nima preferenčnega glasu. Teh osemnajst volilnih enot bi bilo krasno. Zakaj? Kaj je bil glavni ugovor zoper to, da bi preferenčni glas uvedli v sedanji politični retoriki to, da če bomo mi ukinili volilne okraje, potem bo na nivoju volilnih enot prihajalo do izvolitve in bodo izvoljeni samo tisti poslanci, ki so znani na nivoju celotne vsaj volilne enote ali pa celo celotne države. Tem vaškim poslancem iz majhnih volilnih okrajev bo pa pot v parlament zaprta.

Kar je seveda res, ne. In ravno zaradi tega potem jaz rečem, pa dajmo narediti osemnajst volilnih enot, ne. Potem bo pa mogoče povprečna volilna enota komaj še enkrat ali pa nekaj malega več večja, kakor je sedanji volilni okraj, a ne. In boš zaradi tega imel garantiranih po pet poslancev v teh osemnajstih volilnih enotah po vsej Sloveniji enakomerno.

Ne bo tako, kot je zdaj ogromnih belih lis, ki nikoli ne dobijo poslanca, določenih mest, ki dobijo po dva, tri, ampak bo to enakomerno narejeno in bodo vse stvari prišle pač blizu. Ampak a veste, zakaj politika nikoli ni za to, da bi se ta volilni sistem spremenil?

Najprej zaradi poslancev, a ne, ki jih je tudi pri nas v Novi Sloveniji precej takšnih, ki so izvoljeni v teh majhnih volilnih okrajih in se zelo bojijo, nekateri tudi upravičeno, da potem več ne bi bili izvoljeni.

Ampak obstaja še en večji razlog. Po sedanjem volilnem sistemu ti lahko postavljaš svoje kandidate, stranka lahko postavlja svoje kandidate v posamezne volilne enote in ene so izvoljive, druge niso izvoljive.

In potem stranka ali pa celo njen predsednik osebno v bistvu odloči, kdo bo izvoljen in kdo ne. A si lahko predstavljaš boljšo podporo, močnejšo podporo takemu predsedniku, od katerega so ti poslanci, na tak način odvisni.

Čim pa ti uvedeš preferenčni glas, potem pa namesto stranke ali pa namesto predsednika, odloča o tem, kdo bo izvoljen in kdo ne bo, ljudstvo, ne.

Ti ljudje tam na terenu, ki rečejo: "Tega bom obkrožil, mu dam preferenčni glas." Na evropskih volitvah se preferenčni glas krasno obnese. Mislim, da osemdeset ali celo več odstotkov ljudi uporabi preferenčni glas. In to potem naredi neko čisto drugo demokratičnost.

In sem včeraj poslušal, mislim, da Golobiča v enem podcastu, je rekel, ja, da on je pa zdaj za večinski volilni sistem, da to je zdaj tako polarizirano in da majhne stranke pridejo v parlament in potem izsiljujejo velike in je potem je vse skupaj popolnoma zablokirano in boljše, da imamo večinski volilni sistem.

Spodbudimo polarizacijo, v večinskem volilnem sistemu bosta samo dve stranki in ti dve stranki bosta imeli še večji nadzor nad tem, kdo bo izvoljen in kdo ne. In to bi bila za Slovenijo absolutna katastrofa. Zdaj, če proporcionalni sistem s preferenčnim glasom ti omogoči, da dejansko ljudje izvolijo kandidate. In kaj se potem zgodi? Naenkrat seveda ti ljudje potem spremenijo tudi stranko. Namesto da bi imel vedno iste ljudi iz mandata v mandat, ki jih stranka vedno znova generira, imaš dejansko izvoljene ljudi.

In potem se seveda stranka veliko bolj potrebam svojih ljudi prilagodi. Zato bi bilo to tako dobro in pomembno, da bi se naredilo.

No, zanimivo se mi zdi… zdaj bodo lokalne volitve. Stranke, bi rekel, ta vladajoča koalicija z Resnico vred, je v bistvu podprla zakon oziroma novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero so nekako odvzeli volilno pravico tujcem iz tretjih držav.

Pa me zanima a je bil namen tega, da bi otežili Jankovićevo novično izvolitev za župana?

Verjetno je namen deloma tudi ta. Dejstvo je, da volilna pravica tujcev iz tretjih držav je pri nas nadstandard.

Se pravi tisti, ki pravijo, da smo komu kratili kakšne pravice, to so v bistvu neobstoječe pravice, ki smo jih pač dali leta 2002 kot neko, kako bi rekel, kot nekaj, kar nam ni bilo treba dati.

Ampak če zdaj pomisliva. Če bi mi šli iz Evropske unije ne bi tudi vzeli volilne pravice državljanom drugih evropskih držav? Prav gotovo ja.

Ko bi vzeli svoje suverene pravice nazaj, bi tudi ti ljudje več ne imeli volilne pravice v Sloveniji. Popolnoma logično, ker smo jim to dali in jim na enak način lahko tudi vzamemo.

Zato po mojem tukaj govoriti o kakšnih pridobljenih pravicah je velik problem. Seveda se da zelo dobro zagovarjati to volilno pravico. Zakaj? Ti imaš migracije, ki ti prihajajo. Ljudje so pač tukaj na terenu. Od njih pričakujemo, da se bodo integrirali, da bodo tukaj delali, da bodo tukaj postajali vse bolj nek konstruktiven del družbe, da se bodo jezika naučili in tako naprej.

In seveda je dosti logično, da potem, če si jih sprejel medse, da jim rečeš okej, pa imejte še tudi volilno pravico. Čeprav seveda v drugih državah to rešujejo s tem, da na neki točki pač človek dobi državljanstvo in potem ima vso volilno pravico.

Ampak okej, smo rekli okej, tukaj imaš to možnost, da mu to daš.

Po drugi strani je pa treba vedeti, da je teh migracij vedno več. In poglej, kaj se dogaja recimo po Angliji, ko so že vsa velika mesta praktično muslimanska. Ker problem teh migracij ni samo to, da oni pridejo sem. Problem je, da dostikrat posebej muslimanski migranti vzpostavljajo neke vzporedne družbe, kar bi bilo po mojem globokem prepričanju treba zelo odločno ustaviti.

Ampak glejte, že v Sarajevu oziroma v Bosni in Hercegovini imate volitve, ki so kaj? Pravzaprav štetje prebivalstva so vsakokratne volitve. Prebivalci se ne odločajo, ali sem jaz desničar pa volim desno stranko, ali sem levičar pa volim levo stranko in tako naprej. Ne, vsak voli, ne vem. Svojo nacionalno stranko.In isto se nam dogaja tudi v teh angleških mestih, ne, kjer ni te demokratične kulture.

Ampak muslimani sploh ne razmišljajo levo, desno. Kaj je demokracija? O čem pravzaprav odločamo? Ne, svojo stranko muslimansko bo pač volil. In če imaš večinski sistem, kot ga imajo v Angliji in če pride v mestu v teh velikih mestih recimo na volitve petdeset procentov ali pa manj ljudi in imaš potem to muslimansko stranko, ki jo volijo vsi ti prišleki, ki jih je pa mogoče že, ne vem, trideset procentov ali kaj takega, imaš naenkrat potem vse župane v Angliji muslimane. V zibelki demokracije. Človek nikoli ne bi verjel, da je kaj takega mogoče.

No, saj če je tak župan v bistvu zavezan, bi rekel življenju, kot ga živimo mi, evropskim vrednotam…

Ampak ni, ne. To ni problem.

Ja, ampak ni.

Saj izkušnje kažejo, da ni. Če je zavezan šeriatskemu pravu.

Ja, seveda.

In tukaj je potem ta problem, ne, ko ti enkrat začnejo tukaj se potem politike peljati v smer šeriata. In tukaj jaz moram reči, da me zelo čudi, da Evropska unija s tem ne zna popucati tako, kot je treba. Mislim, da se to dogaja samo zaradi tega, ker gre za neko sprego levice in muslimanov. Drugače absolutno to ne bi bilo mogoče.

Ampak ker pa je tako, kot je se nam pa na žalost dogaja to, da tisto, kar smo recimo s krščansko cerkvijo uspeli zrihtati že sto, stopetdeset let nazaj. ..

Leta devetnajststopet je bil v Franciji sprejet Loi de Séparation, zakon o ločitvi, ki je pravzaprav povedal, da versko pravo je podrejeno državnemu pravu in tudi katoliška cerkev se je morala sprijaziti z ločitvami, ki do takrat niso bile kar tako. Se je morala sprijaziti kasneje s splavi, se je morala sprijaziti z marsičem, ne. In nekaj podobnega bi moralo biti tudi tukaj pri nas, a ne.

Da bi pač rekli dragi moji, vzporednih družb ne bo. Ne boste imeli izzivalnih verskih oblačil, razen kleriki. Okej, naj imajo kleriki pač verska oblačila, ampak vsak človek, vsaka ženska, da je pravzaprav pokrita, da imajo vse te stvari. To pravzaprav onemogoča njeno integracijo v družbo. In ti imaš situacijo, ko naši levičarji do stropa bodo skakali, če boš rekel ženska je za štedilnik pa za rojevat otroke. Do stropa bodo skakali in prav imajo.

Ampak ko gre za muslimanke, se točno to dogaja, pa še pokrite so in je to levičarjem čisto v redu. Prima. Ene besede ne boš slišal proti temu. Da ne govorimo o tem, da so seveda tudi tukaj kakšne zelo radikalne stvari zadaj, ko pa pravzaprav že tudi imaš resne nevarnosti terorizma, resne nevarnosti, ki se pa dogajajo ravno v teh zaprtih zgodbah.

In to moramo vedeti. Kjerkoli, kamorkoli greš po Evropi, na žalost, se nikoli ne postavijo proti radikalnim muslimanom. In na koncu pravzaprav radikalni muslimani vodijo igro. In to so stvari, ki ta trenutek močno vplivajo na neko varnost in tudi konec koncev na neko bodočnost naših narodov.

Jaz pravim, da absolutno ne smemo dovoliti, da pridemo v manjšino v lastni državi. To sem gledal po Makedoniji, ko sem jih učil, kako priti v Evropsko unijo. Skupaj s kolegi, smo imeli ta, razna izobraževanja in mi je njihov visok državni uradnik rekel, ko sem rekel: "Joj, kako je pa lepo to staro mesto," sem bil tam, zvečer, kako je prijetno in to.

Pa mi je rekel: "A, ste bili na drugi strani Vardara? Jaz že več deset let nisme bil tam." Deset let ni bil tam čez. Zakaj ne? Ker si ne upa tja iti, ker tisto imajo samo Albanci čez. In tega pač pri nas nočemo, no.

Se opravičujem, če me je malo odneslo. Če se malo vrneva, ne.

Svoboda je napovedala vlado v senci. Zdaj, predvidevamo lahko, da jo bo vodil Robert Golob, a ne, ki je tudi v parlamentu. Kaj to v bistvu pomeni? Če bo on predsednik vlade v senci, to pomeni, da on ostaja v politiki, da ne bo šel v gospodarstvo, kot se je špekuliralo.

Mislim, da ima Golob toliko prelomljenih obljub. Navsezadnje še vedno čakamo, da bo barko pripeljal v varen pristan, pa imamo Janševo vlado. Mislim, koliko so te besede vredne, no? Koliko so te besede vredne? Mislim, da nič.

Ne…

In če niso nič vredne, potem… Je mogoče nesmiselno čas izgubljati več kot toliko z njimi. Mogoče bo barko pripeljal varno v pristan čez štiri leta. Ker namreč ko je predal posle, je rekel, da se bo on čez štiri leta vrnil na čelo vlade.

Se pravi, ali bomo dobili po četrti Janševi vladi drugo Golobovo vlado?

Mogoče. Mogoče pa tudi ne.

Ali bomo dobili peto Janševo?

Meni je moj brat, ki je bil skozi zelo tako za Janšo in sva imela hude polemike ob tem, ko sem jaz rekel: "Lej, ne more dobiti," mi je rekel, zdaj, ko, ko je Janša zavladal: "Ja, veš, ampak še ene vlade pa Janša res ne bo imel."

Sem rekel: "Drejc, ne biti tako prepričan."

Zdaj pa jaz več nisem prepričan, da jo ne more imeti. Nikoli ne reci nikoli.

Možno je, a ne. In tudi tukaj, zdaj, ja, seveda lahko, da bo prišlo nazaj do leve vlade, ampak jaz sem zelo prepričan, da ta garaški vsakdan v opoziciji ni nekaj, kar bi ustrezalo disciplini in delovnim navadam Roberta Goloba. To je, to je garanje.

Vi morate vedeti, da je politika najbolj konkurenčen posel v tej državi. Dva tisoč in več ljudi kandidira za devetdeset mest v parlamentu. To je taka konkurenca, ki je ne vidiš nikjer drugje. In seveda tukaj je to garanje.

Tukaj moraš imeti res vzpostavljene mehanizme, mrežo po terenu. Moraš imeti PR službe, moraš imeti vse, ne. In zdaj seveda Je se lahko trenutno, ko je bil predsednik Vlade, naslonil pač na te vladne institucije, pa je kar vladni portal uporabljal za svoje stvari. Saj to vsi vemo, ko smo se zgražali nad tem, ne.

O, ampak kaj sem vem, zdaj, ko pa tega več ni, jaz mislim da ne bo več mogel, na tak način, ampak da se bo moral resno zorganizirat, da bo moral zelo, zelo, zelo trdo delat in to iz dneva v dan, ne. In seveda samo na demagogijo in na šarm računat ni dovolj.

Tu moraš pridet do programov, povedat, kaj ti daš, v čem si ti boljši od tvojih nasprotnikov. Kaj boš ti naredil, kar oni ne znajo, ne zmorejo? Kaj boš naredil bolje od njih?

O, ne vem. Ne vem. Ne vem, če bo to štiri leta delal. Po mojem, jaz ga vidim že čez kakšno leto, daleč, daleč stran od politike.

Kdo bo pa potem vpet v opozicijo?

Ne vem, nekateri bi radi Alenko Bratušek, ampak zelo dvomim tudi za njo. Mislim, da se bo spet pojavil kakšen nov obraz. Nekoga novega, ki bo “potegnil” in mogoče ga niti ne bodo iskali še takoj zdajle, ne, ampak šele kasneje, ne. To bo pač nekdo prevzel stranko Svoboda in potem bodo verjetno tik pred volitvami bolj močno šli v te stvari, ne.

No, zanimivo se mi zdi sedanja parlamentarna večina je nekako dobila glasove volivcev in dobila večino parlamentu, te stranke, o katerih, govorim, zaradi obljub o nižjih davkih. No, potem se je pa pojavil minister, finančni minister Andrej Šircelj in pravi, da kot skrajni ukrep napoveduje zvišanje DDV-ja, ne. Prej sva govorila o prelomljenih obljubah, pa saj, a ni to, ne bi bilo to tudi v nasprotju z predvolilnimi obljubami?

Ja, zdaj DDV pri nas postaja visok, ne. Je pa še zmeraj nižji kot v marsi kakšni državi, ampak seveda, če bi ga zvišal, bi pomenilo, da si še eno tako skrajno rezervo si, , pač sam sebi vzel za mogoče kakšne hujše čase, ko bi lahko z dvigom DDV-ja reševal, ne vem, baje da to pomeni nekih tristo milijonov na letni ravni. Kar, kar velik, ne.

Po drugi strani vlada, tole moramo vedet, je prišla z nekimi pričakovanji na začetek vladanja. Ko ti prideš v vladno palačo, ugotoviš, da so bila tvoja pričakovanja kot vedno nekoliko preoptimistična in da je malo luknje še vedno v proračunu več, kot bi je rabil. Hkrati bi tudi ti sam rad znižal nekatere davke, posebej te, ki se tičejo pač obremenitev dela in tako naprej. Precej si se nekako, zagradil s tem, ko si rekel, da ne boš uvedel nepremičninskega davka.

Ampak saj to bi bilo bolj posredno kot DDV. Bi predvsem uvedel nepremičninski davek na prazna stanovanja, pa mogoče na drugo. Nekateri imajo dvajset nepremičnin. Zakaj to ne bi bilo obdavčeno, ne?

Ampak so rekli ne, davka na nepremičnine ne bo. Čeprav s tem recimo lahko tudi zelo rešuješ povprečnino občine in tako naprej. Tako da meni se zdi, da če bi kakšno obljubo tukaj prelomil, bi prelomil predvsem to obljubo. Pa ne bi obdavčil nepremičnin, v katerih ljudje živijo. To gotovo ne. Ali pa zidanco, ne. Smiselno je pa obdavčiti drugo, tretjo nepremičnino tukaj v mestih. Predvsem, ker moramo vedeti, saj nas ni vedno več. Slovencev ni vedno več, ampak, bodo celo zdaj, ko bodo generacije te številčne začele umirat, se stanovanja začela zelo, zelo sproščat.

Kar je najlepše pri vsem skupaj, je deset tisoč stanovanj praznih v Ljubljani. Dokazano praznih, ker pač nimajo porabe elektrike. In ta stanovanja spraviti na trg. Seveda bi za to moral tudi narediti neko zaščito najemodajalcev, precej močno znižat davke in tako naprej.

Ampak spravit ta stanovanja na trg pomeni priti do deset tisoč novih stanovanj. Ne da bi mogel okolje uničevat, ne da bi pet let rabil gradit, ne da bi moral porabit za to celo premoženje ali pa pol državne blagajne. In evo, jih imaš na trgu in prav je, da jih imaš na trgu, ne da jih dodeljuješ po nekih kriterijih. Daj jih deset tisoč na trg, pa bo vse padlo, ne.

In kako to narediš?

Ja, glej triprocenten davek ali pa že dvoprocenten davek na prazno nepremičnino. V hipu imaš vse polne.

No, ampak a bo Nova Slovenija v primeru, da bo SDS oziroma minister, finančni minister rekel zdaj bomo imeli pa višji DDV, a bo protestirala ali bo tiho, kot je bila v primeru Vizjaka?

Tu moramo vedeti nekaj, da se bo zelo verjetno pokazal kot neka nuja ali pa zelo možno je, da se to pokaže kot neka nuja, če želimo znižati obremenitve dela. In dejstvo je, da znižanja davkov, ki jih predvideva ta vlada, da tako znižanje davkov dobi potem učinek v večji gospodarski rasti in potem na konc dobiš več davkov not, kot si jih imel prej pri visokih davkih.

Ampak vmes moraš zdržat eno obdobje, leto, dve, tri rabiš, da se ta gospodarski cikel s tem, ko si znižal davke, požene in da se pač dvigne konkurenčnost in tako naprej in potem lahko prideš do tega da je potem ta davčni izplen ob nižjih davkih enak ali višji, kot je bil prej. In vmes moraš mogoče neki narest.

Jaz upam, da do tega ne bo prišlo, da je to res mišljeno kot nek skrajni ukrep. Hkrati pa bi kar verjel, da bo tale naša luknja kar zelo velika, posebej zaradi plač v javnem sektorju, ki so kar precej šle gor in to je bilo precej predvolilno pogojeno. Jaz zelo dvomim, da bo božičnica jeseni vzdržala kot obvezna božičnica. Po mojem bo postala pač normalna božičnica, kot pač mora biti nagrada za neko uspešno poslovanje, ki si jo na konc leta razdelijo.

Bomo videli. Jaz pravzaprav se na finance niti tako grozno ne spoznam. To pač kakor to razumem, bi nekako takole razložil.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob sprejemu vlade napovedala, pa že prej, da bo zelo glasna, če bo vlada posegla v neodvisne institucije in medije. Že z Golobom se nista ravno najbolje razumela. Kaj bo šele z Janšo? Kakšno bo njuno politično sobivanje?

Pustimo se presenetiti in počakajmo na to sobivanje, ne. Jaz vsekakor tukaj dosti zaupam v izkušenost Janeza Janše, da bi znalo to sobivanje bit pravzaprav bolj mirno in dolgočasno, kot je napovedoval, a ne, kakor si ta trenutek mislimo.

Ja, seveda, predsednica bo morala že zaradi svoje volilne kampanje se mal pokazat, ne. Tudi tale stvar zdajle je zelo zabavna s to državno proslavo, ker si težko predstavljam, da predsednica lahko nastopi na proslavi, na kateri ni praporščakov z zvezdami.

Bodo, bodo. So že rekli, da bodo.

No, pol so se pa evo, prvič že nekaj dogovorili, a ne.

Se pravi, tako bo tudi v prihodnje lahko steklo, saj navsezadnje, dobra politika, je v resnici zmeraj en del trgovine. Ti meni nekaj, jaz tebi nekaj in na konc smo nekako vsi zadovoljni, a ne.

In če tega ne delamo na račun ljudstva, ampak to delamo v dobro ljudstva, potem je seveda na koncu tudi ljudstvo zadovoljno in naši politiki tisti svoj posel, za katerega so plačani, tudi delajo.

No, naslednje leto so predsedniške volitve. Kdo po vašem lahko premaga Natašo Pirc Musar?

Ja, jaz upam, da vsak no. Po mojem desni kandidat verjetno ne. Ne bi bil tako siguren. Spet odvisno od desnega kandidata. Jaz mislim, da je predsednica ponovila napako Danila Türka v svojem mandatu.

Če je Pahor šel zelo v širino, tako da so ga njegovi levi že skoraj zasovražili, se je Nataša držala svojih in predvsem svoje nagovarjala in je preveč leva že za sredino. In če si ti preveč lev že za sredino, pač po mojem ne moreš dobiti predsedniških volitev.

Ampak saj veš, to sem napovedal tudi že za Janšo, tako da nikoli ne reci nikoli. Mogoče ji pa vendarle uspe. Čeprav mislim, da ne bi bilo dobro, predvsem ne bi bilo dobro, pa ob vsem disclaimerju, kar se tiče tudi moje kandidature za ustavnega sodnika, ampak ona si predsedniško funkcijo na žalost narobe predstavlja.

Njena naloga je, da zagotovi vrednotno uravnoteženo Ustavno sodišče, ne enoumnega. Njena naloga je, da ne pripelje svoje prijateljice na KPK, ampak da pripelje tja pač tistega, ki je največji strokovnjak na področju boja proti korupciji, kar tista gospa zelo dvomim, da je največji strokovnjak v državi za, za kaj takega, ne. In se pravi, tukaj so, so ti problemi pri njej, ko v resnici, ne, se preveč meša v vse stvari, ne.

Jaz sem na eni točki celo rekel, ne, recimo ta ideja profesorja Grada in v bistvu vse ustavne stroke, da naj bi ministre imenoval predsednik republike, da naj bi tudi sodnike imenoval predsednik republike.

Taka ideja je izvedljiva v primeru, da predsednik republike svojo funkcijo opravlja v okviru te svoje reprezentativne funkcije, da ne misli, da ima on dejansko oblast, da on ne bere dobesedno svojih ustavnih pristojnosti, da ne misli, da če piše notri, da je vrhovni poveljnik vojske, da to pomeni, da lahko skliče vojaško vajo na Počku. Ne more je. Za to ima seveda generalštab.. In isto velja tukaj. Ne more ona imenovati ministra vsebinsko. Ona je samo tista, pred katero pravzaprav ta minister, ki ga je predlagal predsednik vlade in čigar beseda je seveda tukaj končna, da njega pač tukaj svečano, da on tukaj priseže in tako naprej, ne.

Ona bi pa dejansko rada na koncu odločala o tem, kdo bodo sodniki v tej državi, kdo bodo ministri v tej državi, če bi prišlo do te ustavne spremembe.

Že zdaj se pa vidi, da bi rada tudi odločala, kdo bodo veleposlaniki v tej državi. Te pristojnosti ona preprosto nima. In tega ne verjamem, da ne razume. Tega pač noče razumeti. Noče pa razumeti zaradi neke želje po tem, da bi imela neko oblast, ki ji po ustavi ne gre.

Ampak če bi ona rada imela tako oblast, mora iti naslednjič kandidirati za predsednico vlade, ne za predsednico republike. In ko ima tukaj problem, ima potem seveda velik problem tudi glede tega, kdo od strokovnih ljudi bo njeno naslednjo kandidaturo še lahko podprl. Jaz prav gotovo ne in zelo verjamem, da tudi velika večina drugih ne.

Ali bi recimo podprli Mira Cerarja?

Absolutno, ja. Miro je pošten, pameten, normalen, po mojem celo najbolj podoben Drnovškovi politik, sicer trenutno ni politik, ampak seveda vidiš, da ima to v sebi.

Ni bil pa ravno za predsednika vlade, tako kot tudi Borut Pahor. Mogoče vendar, če se spomnite te njegove vlade, je ta njegova vlada funkcionirala zelo demokratično in pravzaprav ni povečevala problemov, ampak jih je več ali manj reševala.

Imela je malce nesreče z zdravstvom in z zdravstveno ministrico takratno, da ni uspela tega takrat prebiti.

Ampak jaz sem z veliko ministri sedel za tvladno okroglo mizo in moram reči, da se mi je zdel Miro Cerar eden od boljših. Tudi je kultiviran, umirjen, res izjemno, izjemno v redu človek.

Takrat ste bili v bistvu tudi direktor vladne službe.

Ja, za zakonodajo.

Za ustavnega sodnika ste pa omenili… Prvič vas ni predsednica predlagala, drugič pa tudi vprašanje, ali bi vas podprli niti levi niti desni, ker ste bili nekak kritični do obeh strani.

No ja, to je pač vedno problem, da se z neko iskreno, odprto besedo zelo, zelo zameriš. In odkar imamo družabna omrežja in jaz sem pač precej na njih, se pač dosti intenzivno zamerim sem in tja.

Saj ne, samo na eno stran, ampak vseeno se mi zdi kot demokrat, da moraš pač iskreno, pošteno se zavzemati za tisto, kar je prav, dobro, če hočeš tudi, kar je ljubezen.

In v resnici je resnica tisto, kar mora na koncu nekako prevladati. In resnica se pravzaprav izkristalizira samo v enem svobodnem, odprtem, iskrenem, argumentiranem dialogu, v katerem seveda moraš velikokrat iti tudi v Canosso, tako kot sem jaz šel na začetku tega razgovora.

Se motiš. Vsi se motimo. Blagor nezmotljivim, ampak jih je zelo malo, ne.

A vi imate še kakšne načrte v politiki? Zdaj po zadnjem kongresu Nove Slovenije niste bili izvoljeni več v izvršilni odbor. A so vas v stranki odrezali zaradi kritike Janše, ki ste jih izrekali v preteklih letih?

Ne, bom čisto tako rekel, ampak tako kot recimo je pač se Tonin umaknil, se je Ljudmila umaknila, se je pač ta naša linija v tem času umaknila, ne.

Ni izključeno, da ta linija še kdaj pač spet prevlada, ampak trenutno je pač gor Jernejeva linija in mi podpiramo njih in tudi oni niso nič kaj, da bi rekel, jezni na nas ali pa da nam ne vem kaj hočejo.

Pač imeli smo normalna različna mnenja. Ta struja je prevladala. Trenutno se mi zdi, da je tudi zelo uspešna, da ima zelo pravi pristop in seveda to lahko samo podpiramo, ker na koncu kot desničar pa to, da so desne stvari, da, da se uresničujejo, da se tudi ta uboga Slovenija malo uravnoteža.

Meni je to v bistvu zelo, zelo pomembno. Kar se mene osebno tiče, kaj pa vem, bomo videli. Imam vse možnosti. Lahko grem v penzijo, pa me je še malo mogoče škoda, lahko pa tudi karkoli praktično danes prevzamem, saj nekaj izkušnje imam, nekaj stvari sem naredil, ampak seveda je vprašanje politične primernosti, tako kot je Nataša rekla, da Pogorelca pa absolutno ne.

Pa pravzaprav ne vem zakaj, ker ji nikoli nisem nič hudega naredil. Tako še marsikdo reče Pogorelca pa absolutno ne. Ja glejte, če ne, pa pač ne. Bog pomagaj.

Pa Janša bi tudi rekel Pogorelca ne.

Ja, oziroma je že rekel.

Jaz v takih primerih zelo rad citiram Martina Krpana, ki je rekel: "Ni bilo mene, meni Dunaja treba." Tako da… In v resnici mi ga ni, ampak okej. Mislim pa, da neko veselje do teh stvari pa imam, to pa ja.

Gospod Pogorelec, hvala lepa za pogovor. Vam, gledalci in poslušalci, pa se zahvaljujem za pozornost. Spremljajte še naprej Reporter v tiskani in spletni obliki, seveda pa tudi naš podcast. Vidimo se po poletnih počitnicah. Celo to čast sem imel, da sem zadnji.