Vsaka vlada, ko pride na oblast, praviloma zamenja direktorja policije, uvodoma izpostavi Šurla. Zakaj je tako pomembno, da ima vsaka vlada svojega direktorja policije – ali zato, da vpliva na konkretne policijske postopke, sprašuje urednik?
Verjetno želijo vpliv na policijo, da se preiskuje dejanja, ki jih želijo imeti preiskovana, in da se druge zadeve dajo zelo globoko v predal, meni Kršinar.
Ob tem spomni, kaj se je dogajalo v času Janševe vlade, ko denimo Janša odstopnega pisma notranjega ministra Aleša Hojsa ni hitel najti – razlog za odstop pa je bila hišna preiskava NPU pri tedanjem gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku.
Kršinar tudi opozori, da je v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav v času Golobove vlade po nekaj mesecih umaknil kriminalista, ki je preiskoval zadevo Teš 6. Gre za eno največjih afer v slovenski zgodovini, a zdi se, da so vsi spregledali to Lindavovo potezo.
Spregovorita tudi o tem, kdo je sedanji generalni direktor policije Senad Jušić, čigar imenovanje je tako razburilo del politike in javnosti. Zakaj so ga nekateri pričakali na nož in njegovo imenovanje poskušajo predstaviti kot afero.
Jušić ni del policijske elite, izpostavi Kršinar, ki spregovori tudi o tem, zakaj mu očitajo pomanjkanje izkušenj za tako pomembno funkcijo. Kdo je njegov podpornik in kakšno vlogo ima pri njegovem imenovanju Darko Muženič.
Kdo pravzaprav iz ozadja kuri afere z imenovanji v policiji. Kakšna je pri tem vloga tete iz ozadja Tatjane Bobnar.
So med razlogi za vojno tudi osebne zamere in kaj se je dogajalo v času razvpite kazenske kolonije v Tacnu, kamor je Janševa vlada pošiljala nezaželene kadre v policiji?
