Izročilo pravi, da so davni predniki prvikrat romali, ko je žitarice napadla rja in se je pojavila suša. Verniki so se za pomoč obrnili k Mariji in poromali v Novo Štifto. Romanje je potekalo tudi v času komunizma, ki je priznaval le tiste vernike, ki so verjeli v rdečo zvezdo in Tita. Romarji se vseeno niso dali.
Romanje v Novo Štifto
Ni jih bilo toliko kot danes, ko jih pogosto spremlja tudi duhovnik. Ko ga ni, vodenje romanja v svoje roke vzame vojvoda. Zagorske romarje že vrsto let vodi Alojz Pograjc. Tudi letos so se na pot odpravili 13. avgusta. Ker cerkev Marije vnebovzete v Čemšeniku prenavljajo so romarsko pot začeli nekaj kilometrov naprej. Nekateri pa so se pred tem udeležili tudi jutranje svete maše v župnijski cerkvi svetega Petra in Pavla v Zagorju.
Iz romanja: vojvoda Lojze Pograjc
Romarska pot jih tako kot stoletja poprej pelje najprej preko Zaplanine do kraja prvega počitka. Sledi najtežji del prvega dne romanja do vzpona na Lipo. Po kratki molitvi pri kapelici in kakšni lepo zapeti pesmi se njihova pot spusti v dolino proti Šmartnemu ob Dreti in naprej do Okonine, njihove druge romarske cerkve svetega Jakoba. Nekje do večera prispejo do tretje romarske cerkve svetega Frančiška Ksaverja v Radmirju, ob kateri tudi prenočijo. Nekateri v župnišču, drugi si postavijo šotore, tretji si najdejo kakšen kozolec ali hlev.
Romarji v Novi Štifti
Začetek romanja drugega dne se prične s sveto mašo. Okoli osme ure se odpravijo proti Gornjemu gradu, kjer je cerkev svetega Mohorja in Fortunata. Nekdaj je bil tu sedež Ljubljanskih škofov. Po kosilu se odpravijo do zadnjega počivališča pred Novo Štifto. Po počitku in dobri uri hoje priromajo do cerkve svetega Miklavža, od koder je do šeste romarske cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti le še slab kilometer.
Tu se je letos okoli sto tridesetim zagorskim romarjem pridružilo tudi lepo število romarjev iz drugih krajev, ki se skupaj z njimi udeležijo večerne svete maše. Letos jo je ob prazniku Marijinega vnebovzetja daroval Ljubljanski škof in metropolit Stanislav Zore. Za mnoge - tudi zagorske romanje - je to zaključek romanja, nekaj deset romarjev pa se po jutranji maši na praznični dan odpravi še peš preko Menine planine do cerkve Marije Vnebovzete v Zgornjem Tuhinju, ki je tudi sedma ali zadnja cerkev, ki jo zagorski romarji obiščejo na svojem tridnevnem romanju. Od tu gredo potem z avtobusom do svojih domov.
Vinko Polc
Dolgoletna romanja Bogdan Čop in Vinko Polc sta nam povedala, da skorajda vsi romarji štejejo svoja leta od Nove Štifte do Nove Štifte. In ne tako kot drugi od novega leta do naslednjega novega leta.
Če vas zanima, kako poteka tridnevno romanje, si lahko pogledate reportažo, ki sem avtor tega zapisa posnel pred več kot desetimi leti.
