Če bi bile volitve to nedeljo, bi zmagala SDS, ki bi dobila 18,9 odstotka podpore. S 13,7 odstotka bi ji sledila SD, tej LDS s 6,7 odstotka podpore, kar 19,7 odstotka vprašanih pa ne bi volilo nobene stranke, je pokazala anketa FUDŠ. Vlade ne podpira dobrih 57,9 odstotka, 66 odstotkov jih meni, da bi bilo bolje, da Gregor Golobič zapusti vlado.
Med strankami bi po anketi Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) četrto mesto zasedla SNS (6,4 odstotka), sledile bi ji DeSUS (4,7 odstotka), Zares (1,8 odstotka) in SLS (1,6 odstotka) ter NSi (1,4 odstotka).
Po besedah profesorja na FUDŠ Mateja Makaroviča sedanji čas z različnimi dogodki, v katerih so bili akterji posamezni ministri, očitno vladi ni bil naklonjen, tako da ni presenetljivo, da je podpora vladi doslej najnižja, odkar raziskavo na fakulteti opravljajo.
To se pozna pri največji vladni stranki, ki je tokrat močno zaostala za prvouvrščeno SDS. Stranka, ki ji gre najslabše, tudi pod vplivom zadnjih dogodkov, je po Makarovičevih besedah Zares, pri LDS pa je opaziti vzpon. LDS se je na račun SD in Zares okrepila in v bistvu deli tretje mesto z SNS, je dejal in dodal, da so v koaliciji še možni razni obrati.
Odstavitev oz. odhod okoljskega ministra Karla Erjavca ima med vprašanimi večinsko podporo, za odhod finančnega ministra Franca Križaniča se je prav tako izjasnila večina vprašanih (53,4 odstotka), pri visokošolskemu ministru Gregorju Golobiču pa je kar dve tretjini vprašanih izjavilo, da mora oditi kot minister za dobro Slovenije.
Za pravosodnega ministra Aleša Zalarja je 38 odstotkov vprašanih menilo, da politično posega v samostojnost tožilstva, pri tem so v večini moški, ženske so v večji meri neopredeljene. Medtem ko je za ministra za zdravje Boruta Miklavčiča večina anketirancev (56 odstotkov) menila, da bi bilo bolje, da ostane.
V tokratni februarski javnomnenjski raziskavi oz. drugi letošnji anketi v seriji Slovenski utrip, ki jih mesečno izvaja FUDŠ, so anketirance spraševali tudi o slovenski identiteti.
Kar zadeva lastnosti Slovencev se na sam vrh uvršča delavnost, torej ta stereotip o Slovencih po Makaroviču ostaja. Poleg tega so tudi slabše lastnosti visoko uvrščene, kot denimo zavist, je dejal in izpostavil, da je po drugi strani precej nizko uvrščena strpnost, tudi zgodovina, kar po njegovem pomeni, da smo Slovenci slabi poznavalci naše zgodovine in dokaj nestrpni.
Razlike v ocenjevanju pripadnosti slovenski državi se izkazujejo predvsem med mlajšimi in starejšimi generacijami (slednje izkazujejo večjo pripadnost). Enako velja za ocenjevanje pripadnosti občini, regiji in Evropi, je še poudaril Makarovič. Za dogodke iz zgodovine pa je za Slovence na prvem mestu osamosvojitev leta 1991, nato prve demokratične volitve 1990 in boj generala Maistra za severno mejo.
Telefonska anketa FUDŠ je bila opravljena med 26. in 30. januarjem, v njej pa je sodelovalo 906 oseb.
