Za začetek zbiranja najmanj 40 tisoč overjenih podpisov so določili 1. september, kar pa za sindikate, ki so predlagatelji referenduma, verjetno ne bo problem, saj so že ob vložitvi pobude v državni zbor predložili več kot 47 tisoč (neoverjenih) podpisov. Časa za zbiranje podpisov imajo do 5. oktobra, nato jih morajo predložiti državnemu zboru, poslanci pa bodo nato morali razpisati referendum.

Prvi možni datum referenduma je 22. november, to je ravno v času lokalnih volitev. Prvi krog bo potekal 15. novembra, drugi pa 29. novembra, zato bi lahko referendum izvedli skupaj s slednjim, s tem pa bi prihranili nekaj stroškov. Pred štirimi leti se je takratna vladajoča koalicija odločila drugače in je referendume, ki jih je zahtevala takratna opozicija (sedanja vladna koalicija), razpisala na prosto nedeljo med prvim in drugim krogom lokalnih volitev.

Že pred tem pa bomo na referendumu 11. oktobra glasovali o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je zahtevala sedanja opozicija s 44.619 overjenimi podpisi volivcev.

Takrat bodo verjetno še trije posvetovalni referendumi, ki jih predlagajo koalicijski poslanci skupaj z Resnico, vendar jih državni zbor še ni razpisal; predvidoma naj bi to storil na prvi seji po počitnicah konec avgusta. Na njih naj bi odločali še o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, o tem, da bi denarno socialno pomoč za delovno sposobne pogojevali z opravljanjem družbeno koristnega dela, ter o udeležbi državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Pri slednjem referendumu se obeta pravni zaplet, saj so nekatera društva že vložila pobudo za zbiranje podpisov za zakonodajni referendum o noveli zakona o lokalnih volitvah, v kateri so poslanci že črtali tujcem iz tretjih držav volilno pravico na lokalnih volitvah.

Podpise bodo začeli zbirati 1. septembra, takrat, ko se bo po odločitvi ustavnega sodišča začelo tudi zbiranje podpisov za referendum o interventnem zakonu. Toda poslanci koalicije in Resnice predvidevajo, da pobudnikom ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov, zlasti zaradi tega, ker bodo o vprašanju udeležbe tujcev na lokalnih volitvah odločali že na posvetovalnem referendumu.

Če pobudnikom do 5. oktobra ne bo uspelo zbrati vsaj 40 tisoč overjenih podpisov, volivci pa bodo na posvetovalnem referendumu potrdili odpravo volilne pravice za tujce iz tretjih držav, potem slednji na lokalnih volitvah ne bodo več glasovali. V nasprotnem primeru pa bodo še naprej lahko volili člane lokalnih skupnosti in župane.

Tujih državljanov tretjih držav, ki so vpisani v slovenski volilni imenik, je skoraj 104 tisoč, od tega okoli 22 tisoč v Ljubljani. Jeseni nas torej čaka množica referendumov, ki bodo hkrati tudi glasovanje o zaupnici sedanji vladi, ki se že na začetku mandata sooča z nizko podporo javnosti.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.