Referenduma o noveli zakona o izbrisanih ne bo, je rezultat odločitve ustavnega sodišča, da bi z zavrnitvijo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS na referendumu nastale protiustavne posledice.
Kot je pojasnila poročevalka, ustavna sodnica Jadranka Sovdat, DZ s predvideno ureditvijo ustavnoskladno odpravlja protiustavnosti, ugotovljene v odločbi ustavnega sodišča, sprejeti leta 2003. Referendum ne sme pomeniti odločanja o tem, ali naj se protiustavnosti, ugotovljene z omenjeno odločbo ustavnega sodišča, sploh odpravijo, menijo sodniki.
Pri sprejemanju odločitve so ustavni sodniki upoštevali, da je DZ z zakonom o izbrisanih uredil samo odpravo protiustavnosti, poleg tega pa le nekatera nujna in povezana vprašanja, da torej ne gre za zlorabo zakonodajne pristojnosti. Po mnenju ustavnih sodnikov zakonu ni mogoče očitati protiustavnosti, ki jih zatrjujejo predlagatelji referenduma, poslanci SDS in SNS. Kot še piše v razlogih za takšno odločitev ustavnega sodišča, DZ večinoma protiustavnosti sploh ne bi mogel odpraviti na drugačen način, in to niti, če bi bil zakon na referendumu zavrnjen.
Ustavno sodišče je odločilo, da je treba načelom pravne države, pravici do enakosti pred zakonom, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti, pravici do odprave kršitev človekovih pravic in avtoriteti ustavnega sodišča dati prednost pred pravico do referendumskega odločanja, je še pojasnila Sovdatova.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Mitja Deisinger in Miroslav Mozetič, ki sta dala tudi ločeni odklonilni mnenji. Pritrdilna ločena mnenja so dali Jasna Pogačar, Sovdatova in Jan Zobec.
Državljani drugih republik nekdanje SFRJ, 26. februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ki so dejansko živeli v RS, so svoj pravni položaj lahko uredili na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS, ki ga je državni zbor sprejel hitro in v roku, ki mu ga je ustavno sodišče določilo z odločbo leta 1999. Zanje so tako prenehale kršitve človekovih pravic do enakosti pred zakonom ter do osebnega dostojanstva in varnosti že tedaj, so pojasnili na ustavnem sodišču.
Vendar pa zakon ni uredil položaja oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, ki so bile kot tujci odstranjene iz države oziroma ki so RS zapustile iz razlogov, neposredno povezanih z izbrisom, in se vanjo niso mogle vrniti. Predvsem slednje je bilo v ospredju ob drugem odločanju ustavnega sodišča 3. aprila 2003, ko je bila z odločbo ugotovljena protiustavnost zakonske ureditve in DZ določen šestmesečni rok za njeno odpravo.
DZ se je s sprejetjem novele zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS odzval na navedeno odločbo ustavnega sodišča. Z njegovo uveljavitvijo bo po mnenju ustavnega sodišča prenehala večletna kršitev načel pravne države in delitve oblasti, do katere je prišlo zaradi nespoštovanja te odločbe. Z zakonom in z izdajo posamičnih aktov na njegovi podlagi bodo odpravljene vse ugotovljene protiustavnosti, za vse navedene osebe bodo prenehale kršitve človekovih pravic do enakosti pred zakonom ter osebnega dostojanstva in varnosti.
Vendar se na podlagi zakona ne vzpostavljajo nove pravice oseb oziroma se pravna razmerja ne vzpostavljajo za nazaj, so poudarili na ustavnem sodišču. Zagotovljeno pa bo moralno zadoščenje kot posebna oblika odprave posledic, ki so nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Če je posameznikom zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva nastala škoda zato, ker so jim bile odvzete pravice, vezane na pogoj stalnega prebivanja v RS, bi se lahko zastavilo vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti države, vendar po mnenju stavnih sodnikov le ob izpolnjenih predpostavkah za vzpostavitev te odgovornosti, kot izhajajo iz 26. člena ustave in iz veljavne zakonske ureditve.
Ne da bi se ustavno sodišče spuščalo v vprašanje, ali so navedene predpostavke sploh izpolnjene, je treba ugotoviti, da lahko DZ vselej sprejme zakon, s katerim lahko na ustavno dopusten način omeji morebitno odškodninsko odgovornost države, so zapisali na ustavnem sodišču. Po njihovem mnenju pa je neutemeljen očitek, da bi to vprašanje moral urediti prav predvideni zakon in da je zato, ker tega vprašanja ne ureja, protiustaven.
Na podlagi sprejetega zakona bo mogoče dokončno urediti pravni položaj državljanov drugih republik nekdanje SFRJ, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva. Državni zbor s tem izpolnjuje vse obveznosti, ki izhajajo iz odločbe ustavnega sodišča, so še zapisali.