Redovnice iz Celja: Lepo je biti Marijina misijonarka

Skupno sodelovanje in sobivanje, začeto pred osmimi leti, ni nekaj posebnega, prej običajno. Gre za redova s karizmo sv. Frančiška Asiškega. Zanj so bili pomembni poudarki življenja po evangeliju, preprostosti, veselju ter solidarnosti z brati v uboštvu: »Vsi moji talenti, vse kar imam, dam v skupno dobro.«

V Inštitutu Frančiškank Marijinih misijonark na Bregu pri Celju, kot se uradno imenuje red, je vse v nekakšnem blaženem miru. A lahko je tudi zelo živahno, zanimivo in slovesno. Malce zato, ker smo samostan obiskali 13. junija, ravno na dan sv. Antona Padovanskega, ko si je sestra Mara, najstarejša članica skupnosti, pred več desetletji prvič nadela pokrivalo in bila posvečena za nuno. Smejoča nam je dejala, da je bil to njen najlepši dan.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o skupnosti redovnic različnih narodnosti; o uresničljivi želji 106 let stare sestre Mare; o redovnici, ki ima zdaj novo poslanstvo v Jeruzalemu, kjer dela z romarji; o slovenski misijonarki, ki deluje v Rusiji; o zaprtosti starejših generacij Rusov; kako presenetljiva je  mlajša generacija Rusov, ki je bila krščena v času sprememb.