Po napovedih Arsa se bodo padavine popoldne okrepile v zahodni Sloveniji in nato razširile nad osrednji del države. Kot je povedal Polajnar, so bila območja, za katera je bil razglašen rdeči alarm, prizadeta zaradi padavin že minuli teden, zaradi velike namočenosti in povečane vodnatosti rek pa so zdaj še bolj ogrožena. Pričakuje se hiter porast rek, njihovih pritokov in tudi hiter odtok hudournikov.
Do ponedeljka zvečer, ko je pričakovati glavnino padavin, lahko predvsem v hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije pade od 150 do 200 litrov dežja na kvadratni meter, ob dolgotrajnejših nalivih pa lahko lokalno tudi več, je na novinarski konferenci povedal meteorolog Aleš Poredoš. Drugod bo po njegovih besedah padavin manj, v osrednji Sloveniji predvidoma od 50 do 100, na severovzhodu do okoli 40 litrov na kvadratni meter.
Reke bodo naraščale tudi drugod po Sloveniji. Arso je za večji del preostanka države - z izjemo severovzhodnega dela Slovenije, Krasa in dela Dolenjske - razglasil oranžni alarm, drugo najvišjo stopnjo ogroženosti.
Nevarnost poplav po Polajnarjevih besedah tako obstaja tudi na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji, na širšem celjskem območju in v Posotelju. Prav tako niso izključene v porečju Dravinje in na območju Podravja, kjer pa so zaenkrat predvidene v manjšem obsegu.
Kot je napovedal Polajnar, bo ponoči in v ponedeljek dopoldne močno povečana tudi gladina morja ob slovenski Obali, pihal pa bo močan južni veter. Pričakovati je obsežnejše razlivanje morja, zlasti na izpostavljenih območjih, kot je piranska punta, pa tudi povečano rušilno moč valov.
V torek bodo reke v zgornjih tokih začele upadati, bodo pa naraščale gladine kraških rek in poplavljenih kraških polj, zlasti na Notranjskem in Dolenjskem krasu. V torek in najverjetneje še v sredo bo v večjem obsegu poplavila tudi reka Krka v spodnjem toku, je povedal Polajnar.
Opozoril je tudi na nevarnost plazov. Ocenjujejo namreč, da je na širšem goriškem območju in v Vipavski dolini, kjer so se že pojavljali plazovi, zaradi velike namočenosti zemlje nasičenost tal 95- do 100-odstotna, kar pomeni, da tla ne zdržijo več dodatne količine vode. Zato je velika nevarnost dodatnih plazov in zdrsov tistih delov zemljin, kjer je že obstajala njihova nevarnost.
Po besedah poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana so državni štab in regijski štabi na ogroženih območjih v pripravljenosti, prav tako so v pripravljenosti občinski štabi na Goriškem in Vipavskem ter gasilske enote severnoprimorske in obalne regije. Kot je povedal Šestan, je v pripravljenosti tudi 200 vojakov Slovenske vojske, če bo potrebno, pa bodo njihovo število še povečali.
Na Goriškem so po Šestanovih besedah doslej razdelili 11.500 protipoplavnih vreč. Vreče imajo še v skladiščih in ocenjujejo, da jih tudi ob velikem povpraševanju ne bi smelo zmanjkati.