Revija Reporter
Slovenija

Razvpita sodnica Špela Koleta obsoja brez dokazov, a zahteva zapete odvetniške toge!

Nenad Glücks

28. apr. 2019 7:25 Osveženo: 7:31 / 28. 4. 2019

Deli na:

Okrožna sodnica Špela Koleta

Primož Lavre

Sodnica Koleta z okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je Milka Noviča brez dokazov obsodila za umor Janka Jamnika, svojo strokovno šibkost nadomešča z lažno avtoriteto. Od odvetnikov zahteva, da nosijo toge zapete do vratu, čeprav ni za to nobene pravne podlage. Velika večina sodnikov tega ne počne.

Nedavno so na portalu TFL Glasnik, kjer objavljajo tudi pravne vsebine, objavili članek odvetnika Timona Hrena. V njem je odvetnik opisal izmišljeno, a »vsem znano situacijo«, ko sodnik odvetnika med obravnavo pozove, naj si zapne odvetniško togo do vratu. Kljub vročini, bilo je namreč poletje. Kot je zapisal, je sam doživel podobno situacijo na eni od obravnav, enako tudi več njegovih kolegov.

Ni navedel, za katerega sodnika je šlo, pri Reporterju pa smo izvedeli, da je bila to razvpita okrožna sodnica z okrožnega sodišča v Ljubljani Špela Koleta. Da, prav ste prebrali. Ravno tista Koleta, ki je Milka Noviča obsodila za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, čeprav za to ni nobenega dokaza. Najprej je njeno skrpucalo od sodbe raztrgalo vrhovno sodišče, zdaj pa je v ponovljenem sojenju sodnik Zvjezdan Radonjić gladko oprostil Noviča. Pri tem je poudaril, da je kljub pritiskom za obsodbo sodil pošteno.

Kaj reči o sodnici Koleta, ki brez dokazov obsodi nekoga za umor na 25 let zapora? Žal se to ni zgodilo prvič! Pred leti je skupaj z okrožno sodnico Aljo Kratovac obsodila dve osebi na 17 let zapora zaradi sodelovanja v pretepu, v katerem je ena oseba umrla. Problem je, da je bilo iz posnetkov varnostnih kamer jasno razvidno, da v pretepu nista sodelovala. K sreči je višje sodišče to katastrofalno napako sodnice odpravilo in oba moška oprostilo.

Koleta, ki obsoja ljudi na dolgoletne zaporne kazni, čeprav sploh ni dokazov, da bi storili kazniva dejanja, se fokusira na to, ali ima odvetnik zapeto sodniško togo!? Ob tem velja poudariti, da sodni red tega sploh ne predpisuje. Zapisano je zgolj, da morajo odvetniki nositi toge, ne pa, da morajo biti zapete do vratu.

Za njene pozive torej sploh ni pravne podlage. Gre izključno za sodničino kaprico, s katero uveljavlja svojo lažno avtoriteto na sodišču. Žal ni edina, enake zahteve odvetnikom je postavljal tudi okrožni sodnik z istega sodišča Srečko Škerbec. Seveda bi lahko tovrstne sodniške zahteve odvetniki mirno zavrnili, toda praviloma tega ne storijo, da ne bi s tem škodili svoji stranki pri sojenju.

Kakšno je stališče predsednika omenjenega sodišča Marjana Pogačnika? Ne boste verjeli, takšno samovoljno obnašanje posameznih sodnikov podpira! Na naše vprašanje, zakaj Koleta to zahteva od odvetnikov, če ni pravne podlage v sodnem redu ali kjerkoli drugje, odgovarja, da splošna etična pravila obnašanja in tudi oblačenja niso predmet formalnih predpisov. Pravi, da gre za pravila, ki se v neki civilizirani družbi oblikujejo sproti glede na kulturo in okolje, v katerem živimo. Že v poslovnem svetu veljajo nenapisana pravila poslovnega bontona glede oblačenja, ki pa toliko bolj veljajo, če je za določene poklice z zakonom predpisano službeno oblačilo.

Koleta, ki obsoja ljudi na dolgoletne zaporne kazni, čeprav sploh ni dokazov, da bi storili kazniva dejanja, se fokusira na to, ali ima odvetnik zapeto sodniško togo!? Ob tem velja poudariti, da sodni red tega sploh ne predpisuje. Zapisano je zgolj, da morajo odvetniki nositi toge, ne pa, da morajo biti zapete do vratu.

V Pravilniku o vrsti in primerih nošenja službenega oblačila odvetnika je določeno, kdaj odvetnik nosi togo in da je dolžan skrbeti za dostojen izgled in vzdrževanje svoje toge. V kodeksu odvetniške etike pa stoji, da naj odvetnik pri svojem delu varuje ugled sodišč in oblastvenih organov. Po besedah Pogačnika pa se ugled vsake državne institucije varuje tudi s primernim oblačenjem in obnašanjem znotraj državnih organov. Sodniki so tisti, ki v razpravni dvorani skrbijo za red in ugled sodstva in ugled sodniške službe.

Če sodnik s svojim videzom v razpravni dvorani varuje ugled sodstva in z njim kaže spoštovanje do strank, upravičeno pričakuje tudi od udeležencev, da na enak način z dostojnim izgledom varujejo ugled sodstva. Na koncu Pogačnik poudari, da opisani primer »ocenjuje kot primer dobre prakse pri zagotavljanju reda, ugleda in spodobnosti«.

Očitno glede na ta pojasnila predsednika sodišča velika večina sodnikov, ki svojo avtoriteto ne uveljavlja z nesmiselnimi zahtevami do odvetnikov, sploh ne skrbi za ugled sodstva. Na kvaliteto sojenja ali obrambe ne vpliva prav nič, ali nosi odvetnik togo odpeto, zapeto napol ali do vratu. Prav tako to v ničemer ne vpliva na ugled sodišča.

Na ugled sodišča namreč vpliva nekaj drugega: kako sodniki sodijo. Ali so njihove sodbe kvalitetne, strokovne, utemeljene. Namesto, da bi se Pogačnik ukvarjal s tem, da ima na sodišču sodnico, ki očitno ni sposobna za to funkcijo, jo podpira pri njenem »teženju« odvetnikom. Le kako Koleta z obsojanjem ljudi za umor brez dokazov vpliva na ugled sodstva?