Stališče epidemiologov v zvezi s tem je predstavil tudi na seji Strokovnega sveta NIJZ 15. februarja. Odprtje osnovnih šol do vključno petega razreda so predlagali že novembra, torej takoj po tako imenovanih krompirjevih počitnicah, vendar s strogim upoštevanjem in nadgradnjo higienskih ukrepov, torej z oblikovanjem in ločevanjem posameznih mehurčkov.
Epidemiološka stroka je takrat tudi predlagala, da se učencem, katerim obiskovanje pouka predstavlja preveliko tveganje, omogoči, da se šolajo na daljavo. Ugotovili so, da se širjenje okužb med starejšimi otroki in mladostniki kljub zaprtim šolam zaradi druženja v prostem času in prenosa okužb znotraj gospodinjstva ni popolnoma ustavilo.
Evropski center za preprečevanje in nadzor nad boleznimi (ECDC) namreč ocenjuje, da ima zaprtje šol poleg pozitivnega vpliva na zmanjšanje okužb zaradi zmanjšanja socialnih stikov, velik negativen vpliv na duševno in fizično zdravje otrok, na njihovo neenakost ter širši gospodarski vpliv na družbo. Sploh, ker je znano, da okužbe pri otrocih niso glavno gonilo epidemije.
Osnovne šole bi bile lahko za najmlajše otroke vseskozi odprte, učence višjih razredov pa bi morali vračati postopoma. Trenutno široko odpiranje šol na vseh področjih, torej vsi razredi devetletke in polni razredi, predstavlja tveganje. Epidemiološka stroka NIJZ je priporočila odprtje šol do vključno 5. razreda, hibriden način šolanja, sledenje stikov, prezračevanje in uporabo mask. Stopenjsko odpiranje šol so predlagali, da bi lahko merili učinek.
Podobno je tudi svetovalna strokovna skupina predlagala, naj izobraževanje poteka na hibriden način (pol v šoli, pol doma), vendar pa tega vlada ni upoštevala, zato zdaj obstaja velika nevarnost vnovičnega zaprtja šol. Ob tem pa svoj delež (ne)odgovornosti nosijo tudi učitelji, saj namesto da bi se šole prilagajale priporočilom NIJZ, same zahtevajo prilagajanje priporočil in ukrepov.