Razkrito: Slovenska vojska je nezadostno pripravljena za vojno

Pahor je po današnjem srečanju z obrambnim ministrom Matejem Toninom in načelnikom Generalštaba Slovenske vojske Robertom Glavašem, ki sta mu oceno pripravljenosti predstavila, spomnil na nedavni sprejem zakona o vlaganjih v Slovensko vojsko v letih od 2021 do 2026. Po besedah predsednika republike ta zakon vojski kot obrambnemu centru naše nacionalne varnosti omogoča kakovosten in vsestranski razvoj ter zagotavlja stabilen vir financiranja, kar bo prineslo tudi višje ocene pripravljenosti SV v prihodnjih letih.

Ocenil je, da tako vodstvo kot pripadniki Slovenske vojske ravno zaradi sprejema omenjenega zakona čutijo nov zagon, kar je izjemnega pomena tudi za ravnanje političnih odločevalcev v naslednjih letih. "Tega upanja ne smemo zapraviti," je dodal. SV je po njegovih besedah steber nacionalne varnosti, zato ne smemo storiti nič, kar bi ogrozilo dobrino neprecenljive vrednosti: dejstva, da je Slovenija varna država.

Se je pa zavzel za gospodarne in učinkovite nakupe vojaške opreme. Po njegovih besedah je zelo pomembno, da bodo sredstva porabljena transparentno, da bo omogočen nadzor nad porabo ter da bo javnost prepričana, da "bo denar porabljen gospodarno, transparentno in brez afer".

Obrambni minister Matej Tonin mu je na današnjem srečanju zagotovil, da se te odgovornosti zavedajo. Kot je dejal, bi v primeru napake ogrozili vse nove obrambne investicije, zato bodo v največji možni meri iz nabav izključili možne posrednike, hkrati pa vključili gospodarstvo.

Na podlagi omenjenega zakona sicer na ministrstvu v letošnjem letu načrtujejo nakup novih uniform za vojake, prenovo vojašnic, nakup transportnega letala, prenovo flote helikopterjev ter plačilo oklepnikov oshkosh.

K oceni o pripravljenosti SV poleg opremljenosti prispeva tudi kadrovska slika, ki je še vedno slaba. Je pa bilo po Toninovih besedah leto 2020 prvo leto, ki so ga kadrovsko zaključili v pozitivnih številkah: v SV so vstopili štirje pripadniki več, kot jih je SV zapustilo. Glede na pretekla leta je to uspeh, saj je bilo v nekaterih letih to razmerje tudi 300 v prid odhodom.

Kot je pojasnil, so se lani najprej lotili reševanja statusa pripadnikov SV ter s spremembami zakona o obrambi v vrste SV vnesli več miru. Minuli teden pa je vlada pripravila popravke zakona o službi v SV, s katerimi se med drugim ureja štipendiranje, tedenski počitek na misijah, možnost došolanja v vojski in odkup službenih stanovanj. Za kadrovsko popolnjevanje pa pripravljajo tudi nov koncept vstopa v SV ter prenovo prostovoljnega služenja vojaškega roka, razvijajo pa tudi druge oblike delovanja v SV.

Ker bo v letošnjem letu zaradi upokojitve SV zapustilo 350 vojakov, Tonin upa, da bodo uspeli pridobiti vsaj nekaj več kot toliko novih pripadnikov. "Vse, kar bo nad tem, bo uspeh," je poudaril Tonin, ki je še pojasnil, da je trenutno za zaposlitev v SV na voljo 1200 prostih mest.

Tudi Glavaš je dejal, da iz SV vsako leto odhaja med 200 in 300 pripadnikov, z zakonom o obrambi pa so uspeli ta trend ustaviti. Bo pa po njegovih besedah treba pri pridobivanju kadra še veliko narediti, saj pomanjkanje kadra poleg nezadostnega vlaganja v opremo močno vpliva na oceno pripravljenosti SV tako v miru kot v vojni. Glavaš računa, da bi bila ob načrtovanih ukrepih ocena pripravljenosti SV boljša v treh ali štirih letih.

Sicer pa je poudaril, da ocena pripravljenosti ni zgolj odraz dela SV, pač pa delovanja celotnega obrambnega sistema in pripravljenosti družbe za vlaganje v obrambni sistem. Z odločbo ustavnega sodišča, ki je minuli teden zavrnilo zahtevo opozicijske Levice za razpis referenduma o zakonu o investicijah v SV in s tem omogočilo uveljavitev zakona, pa se je po Glavaševih besedah "pričela boljša prihodnost in era SV". Kljub temu pa bo treba po njegovem mnenju spremeniti odnos do obrambnega sistema ter razumeti nujnost zagotavljanja zmogljivost in opremeljenosti SV, da bi lahko zagotovili obrambno sposobnost države.