Ravs na onkologiji: minister menja člana sveta

Minister Šabeder se je odločil zamenjati predsednika sveta Onkološkega inštituta Ljubljana Petra Požuna in članico Ano Žličar, ki je vodila inštitut od julija 2008 do aprila 2013. Za to se je odločil, ker "že nekaj časa dobiva le informacije o notranjih nesoglasjih in kregarijah".

Žličarjeva zahtevala discipliniranje Breclja, a prejela kazensko ovadbo

Gre predvsem za "fronto" med Žličarjevo in Požunom na eni strani ter Štiblar Kisićevo in kirurgom in članom sveta Erikom Brecljem na drugi. Ta se je še dodatno zaostrila, ko je Žličarjeva od Štiblar Kisićeve zahtevala ukrepe zoper Breclja, saj da njo in Požuna blati v medijih. Štiblar Kisićeva pa ni ukrepala proti Breclju, ampak je zaradi ugotovitev računskega sodišča kazensko ovadila Žličarjevo kot nekdanjo direktorico inštituta. Žličarjeva je namreč ob prevzemu novega onkološkega inštituta s podjetjem SCT sklenila pogodbo, v kateri naj bi zapisali, da so bile vse nepravilnosti glede vodovoda odpravljene, kar se je izkazalo za neresnico.

Na to je opozarjal Brecelj, Štiblar Kisićeva pa pravi, da sama ne bo odločala o tem, ali to drži ali ne. "Za to so pristojni drugi organi," je pojasnila za STA in navedla, da je zadevo predala policiji. Preiskava naj bi že stekla, saj je bila obveščena, da so policisti obiskali ministrstvo za zdravje.

Dodatno je Štiblar Kisićeva Žličarjevo razjezila z izjavami za časnik Dnevnik, ko je med drugim dejala, da "onkološki inštitut zdaj posluje odlično, ker nihče ne krade". Žličarjevi pa je v času njenega vodenja očitala neracionalnost poslovanja.

Žličarjeva je za STA vse očitke zanikala in zapisala, da Štiblar Kisićeva "najmanj kompetentna oseba za ocenjevanje racionalnosti poslovanja v mojem mandatu, za to ima veliko premalo znanja in sposobnosti".

Da drži Štiblar Kisićeva na računu inštituta 22 milijonov evrov in jih ne vlaga v izboljšanje delovnih razmer in boljši standard bolnikov, pa Žličarjeva vidi kot "oportuno, če nimaš znanja in primerne doze poguma". Trenutno odlično poslovanje inštituta je sicer po njenem mnenju posledica tega, da v nasprotju z drugimi bolnišnicami dobi plačilo za vse opravljene storitve, kar pa ni dosežek Štiblar Kisićeve, ampak njenih predhodnikov.

Aktualni direktorici očita tudi, da sledi Brecljevi komunikacijski šoli, ki da je "šola demagogije, populizma, manipuliranja in laži", njen cilj pa da "sta diskvalifikacija in sramotitev ter končna razrešitev članice sveta inštituta, ki ji sicer nista kos."

Dva inšpektorja ugotovila kršenje zakonodaje pri zaposlitvi Štiblar Kisićeve

Minister Šabeder je pred dvema tednoma za STA dejal, da niso tam zato, da se ukvarjajo sami s sabo in s prerekanji, zato je predlagal menjave. A ker še ni imel imen novih članov sveta, vlada o tem še ni odločala.

Hkrati pa naj bi s tem počakali tudi do izdelave pravnih mnenj službe vlade za zakonodajo in državnega odvetništva o ugotovitvah inšpektoratov, ki so se ukvarjali z zaposlitvijo Štiblar Kisićeve na inštitutu.

Inšpektorata za javni sektor in za delo sta namreč lani v nadzorih ugotovila nepravilnosti. Na mesto generalne direktorice je namreč Štiblar Kisićeva prišla v času, ko so veljali ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ. Ti so določali obvezno upokojevanje zaposlenih v javnem sektorju, ki izpolnjujejo upokojitvene pogoje, z možnostjo podaljšanja za leto dni. Štiblar Kisićeva jih je izpolnila v letu 2016.

Kljub temu, da je bila tedaj s soglasjem vlade imenovana za generalno direktorico s štiriletnim mandatom, bi ji lahko po mnenju inšpektoratov pogodbo podaljševali kvečjemu do konca leta 2017. A zakonodaja ne določa sankcij za kršitve.

Inšpektorat za delo je v zapisniku, ki ga je pridobila STA, zapisal, da je "glede na ugotovljeno nezakonitost zaposlovanja generalne direktorice od 1. 1. 2018 dalje svet zavoda tisti, ki nezakonito ravnanje lahko prekine in nemudoma javno objavi prosto mesto generalnega direktorja". Sicer pa sta inšpektorata med drugim predala zadevo finančni upravi in ministrstvu za zdravje, ta pa računskemu sodišču.

Ne na finančni upravi ne na računskem sodišču bodisi zaradi davčne tajnosti bodisi zaradi zaupnosti pri izvrševanju revizij ne morejo dati informacij o tem, ali bodo preiskovali nepravilnosti, ki jih očitata inšpektorata.

Štiblar Kisićeva prepričana v zakonitost svoje zaposlitve

Štiblar Kisićeva ob tem opozarja, da so ugotovitve inšpektoratov zapisane zgolj v zapisnikih, medtem ko pravno zavezujočih odločb še ni. Zato jih tudi ni uvrščala na dnevni red sveta zavoda. Konec oktobra se je zapisnik inšpektorata za delo vendarle znašel na dnevnem redu seje, a ga po opozorilu Štiblar Kisićeve, da za to točko dnevnega reda ni bil določen poročevalec, niso obravnavali, pač pa bo to morebiti tema prihodnjih sej.

Štiblar Kisićeva sicer celotno zgodbo vidi kot pritisk. Poudarila je, da je ob svojem imenovanju člane sveta in vlado opozorila na to, da izpolnjuje pogoje za upokojitev. Hkrati pa od začetka lanskega leta varčevalni ukrep obveznega upokojevanja tudi ne velja več. Prav tako kot nekdanja sodnica trdi, da pri imenovanjih funkcionarjev mandat prevlada nad delovnim razmerjem. Njenim argumentom so se pridružili v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, v mnenju, ki ga je naročila, pa tudi Ciril Ribičič z inštituta za javno upravo. Tudi upravno sodišče je po njenih besedah v podobnem primeru že zavzelo podobno stališče.

Mandat na čelu onkološkega inštituta se ji izteče prihodnje leto, za zdaj pa se ne namerava potegovati za vnovičnega. Bi si pa premislila, "če bi se ta gonja proti meni prenehala."