Ker je lani na upravnem sodišču izgubil tožbo zoper protikorupcijsko komisijo (KPK), ki je ugotovila, da je kot nadzornik STA kršil integriteto, po določilih Slovenskega državnega holdinga (SDH) ne more več biti imenovan v nadzorni svet družb s kapitalsko naložbo države. Za povrh bo njegovo delo znova predmet presoje KPK – tokrat bo komisija pod drobnogled vzela njegove odvetnikove posle z občino Lendava.

Pri Reporterju smo konec lanskega leta opozorili na unikaten aranžma, ki ga ima Cerjak z lendavsko občino, njen župan Janez Magyar je njegov strankarski kolega iz SDS. To dejstvo in pa številne druge okoliščine postopka, v katerem ga je občina najela za zastopanje, so se nam zdele sumljive, zato smo KPK vprašali, ali obstaja realen sum, da je bil posel med občino in odvetnikom vnaprej dogovorjen, postopek pa izpeljan tako, da je bil angažma Cerjaka edini mogoči izid. 

Komisija se je strinjala, da bi politični stik med županom in odvetnikom lahko pomenil sum kršitve nasprotja interesov po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, zato bo naše vprašanje obravnavala kot prijavo.

Zaušnica kolegov

Cerjak se je v postopku protikorupcijske komisije prvič znašel že pred leti. 8. marca 2021 je namreč s seje nadzornega sveta STA (vanj ga je imenovala vlada Janeza Janše) odnesel pogodbo med agencijo in časopisom Dnevnik. Čeprav je predsednik nadzornega sveta STA člane na tej seji ustno obvestil, da so vse pogodbe z naročniki tržnih storitev označene kot poslovna skrivnost, je Cerjak pred odločanjem in sprejemom kakršnegakoli sklepa o pobudi za pridobitev te pogodbe in načinu seznanitve/vpogleda vzel mapo s pogodbo in aneksom, ki sta bila označena kot poslovna skrivnost, ter zapustil sejo. 

Šimen Zupančič

KPK je odločila, da je Cerjakovo ravnanje ni bilo »v skladu s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od člana nadzornega organa zahteva skladno z 28. členom takrat veljavnega poslovnika o delu nadzornega sveta STA,« zato je pomenilo kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Cerjak je ugotovitev KPK spodbijal na upravnem sodišču, a neuspešno – aprila lani je sodišče njegovo tožbo zavrnilo in odločba KPK je postala pravnomočna, kar je v dvom postavilo njegovo bodoče udejstvovanje v nadzornih svetih državnih družb, agencij in drugih institucij.
Pa ne samo KPK in upravno sodišče, zaušnico so Cerjaku dali tudi njegovi poklicni kolegi. 

Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je namreč že leta 2022 ugotovila, da je Cerjak z odtujitvijo in nato še javnim razkritjem dokumenta, za katerega je vedel, da je označen s stopnjo zaupnosti »poslovna skrivnost«, kršil 8. in 15. člen kodeksa odvetniške poklicne etike in s tem škodoval ugledu odvetništva.

34.193 evrov na Telekomu

Odvetnik Radovan Cerjak se od nekdaj rad spogleduje s politiko in z njo sodeluje. Je celo eden »hišnih« odvetnikov stranke SDS (pred njim v hierarhiji sta Franci Matoz in Janez Stušek), ki je bil v času tretje Janševe vlade za svojo zvestobo stranki nagrajen z dvema pomembnima nadzorniškima položajema. V že omenjeni nadzorni svet STA je bil nastavljen za to, da bi prvaku SDS Janezu Janši pomagal disciplinirati pomemben medij, hkrati pa je postal tudi nadzornik Telekoma Slovenije. 

Robert Balen/Večer

Znova z namenom, da ima Janša na ključnih položajih v eni najpomembnejših (in najbogatejših) državnih družb svoje ljudi, dodaten bonus za Cerjaka pa je bil denar, do katerega je bil upravičen kot član nadzornega sveta Telekoma. Kot nadzornik STA v dobrih treh letih s sejninami prejel nekaj več kot 3000 evrov, je na Telekomu samo v letu 2021, ko je prišel v NS družbe, v žep pospravil 19.554 evrov neto, v letu 2022, ko ga je zapustil, pa 14.639 evrov neto. Skupaj torej 34.193 evrov v dveh letih.

Lepih zaslužkov v državnih družbah bi moralo biti zdaj konec, kajti po pravnomočnosti odločbe KPK je Cerjak tako po mnenju Združenja nadzornikov Slovenije kakor tudi Slovenskega državnega holdinga (SDH) neprimeren za opravljanje funkcije nadzornika v podjetjih, nad katerimi bdi država. 

»Osebe, ki so člani organov vodenja ali nadzora, morajo izpolnjevati pogoj, da jih odlikuje osebna integriteta in poslovna etičnost ter da komisija za preprečevanje korupcije zanje s pravnomočnim aktom ni ugotovila kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije,« izrecno določa zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) v členu, ki govori o članih nadzornih svetov ali uprav podjetij. Določbe tega zakona sicer specifično veljajo za družbe, ki jih upravlja SDH, a se v skladu z dobro prakso smiselno prenašajo in uporabljajo tudi za vse druge družbe.

Cerjaku se je mudilo

Cerjaku bi se morala s pravnomočnostjo odločbe KPK torej zapreti vrata državnih družb, zato ni čudno, da se je zelo potrudil, da bi odločbo ovrgel. Po neuspešni pritožbi na KPK je nazadnje protikorupcijsko komisijo tožil še na upravnem sodišču. 

Trdil je, da je bil sklep o tem, da je bilo članom nadzornega sveta STA gradivo o pogodbi z Dnevnikom vloženo le na vpogled, sprejet retroaktivno, potem ko je sam zaradi drugih obveznosti že zapustil sejo NS, s seboj pa vzel omenjeno pogodbo. Po ugotovitvah KPK se mu je sila mudilo, saj predsednik nadzornega sveta STA Mladen Terčelj sploh še ni končal z uvodnimi pojasnili, že je Cerjak v torbo pospravil ravnokar v roke prejeto pogodbo in se poslovil. 

V svojem zagovoru je Cerjak tudi trdil, da je bila s pogodbo, s katero je Dnevnik dobil velik komercialni popust, povzročena poslovna škoda STA, zato je podal kazensko ovadbo na Nacionalni preiskovalni urad, a jo je NPU zavrnil iz razloga, da so komercialni popusti v domeni vsake gospodarske družbe. Cerjaka je ves čas še posebej zanimalo, kdaj je bila zoper njega vložena anonimna prijava. Njegovih argumentov nazadnje nista sprejela ne KPK ne upravno sodišče.

Jure Klobčar

Da bi lahko Cerjak še kdaj prišel v nadzorni svet ali morda celo upravo katere od t. i. državnih družb, bi bilo torej najprej potrebno spremeniti zakon. Vrata v nadzorne svete so mu tako zaprta, a hudega mu ne bo, saj v stranki SDS vselej znajo lepo poskrbeti za svoje – tudi če v pisarni predsednika vlade na Gregorčičevi ne sedi Janez Janša. 

Člani SDS so namreč tudi v času, ko je stranka na državni ravni v opoziciji, še vedno na vplivnih položajih. Denimo na županskih kot v omenjeni občini Lendava, ki jo kot odvetnik že od leta 2021 zastopa Radovan Cerjak, strankarski kolega župana Magyara. Po podatkih aplikacije Erar mu je lendavska občina do decembra lani izplačala že 75.789,61 evra.

Izbranec občine Lendava

Ker se nam je zdelo nenavadno, da so v Lendavi za zastopanje najeli odvetnika iz Ljubljane, smo posumili, da gre pri zadevi za dogovor strankarskih kolegov. Od občine smo skozi daljše dopisovanje (med katerim je župan Magyar, menda užaljen zaradi naših vprašanj, prekinil komuniciranje z nami) prejeli nekaj odgovorov o okoliščinah angažmaja odvetnika Cerjaka, prejete informacije pa so le utrdile naše sume.

Primož Lavre

Cerjaka so v Lendavi najeli preko evidenčnega javnega naročila, katerega najvišja vrednost je 40.000 evrov, zanj pa zakonodaja ne zahteva posebnega postopka naročanja. Namesto preko razpisa so v Lendavi odvetnika iskali tako, da so nekaj izbranih odvetnikov povabili, naj jim pošljejo ponudbe za zastopanje. Za evidenčno javno naročilo za odvetniške storitve za leti 2021 in 2022 so bila s strani lendavske občine povabila poslana trem ponudnikom odvetniških storitev. 

Eden ponudbe ni oddal, drugi je bil Radovan Cerjak, tretji pa Cerjakov osebni prijatelj Matjaž Grebenc, ki je oddal občutno dražjo ponudbo, seveda je občina angažirala Cerjaka. Tudi za leti 2023 in 2024 je bilo povabilo znova poslano trem ponudnikom odvetniških storitev. To so bili Radovan Cerjak, Marko Rajčević Lah in Pavel Teršek – znova sta slednja Cerjakova prijatelja, od trojice pa je ponudbo edini oddal Radovan Cerjak.

Odgovora na vprašanje, po kakšnem ključu so bili v obeh primerih izbrani odvetniki, na katere se je občina obrnila z vabilom za zastopanje, od občine Lendava do danes še nismo prejeli. Prav tako še čakamo na odgovor, zakaj prekmurska občina odvetnike, ki bi jo zastopali, išče samo izven njene regije, in pa kakšne storitve odvetnik Cerjak sploh opravlja za lendavsko občino.