Glavna razloga za utemeljevanje te teze sta dva: prvič, domačijskega kapitala, ki bi se spravil zavzeti NLB, je na voljo zelo malo, v tem kontekstu so omenjene tri finančne institucije pravzaprav edina logična izbira, edini preostali instrument nekega omrežja, če že hočete. Toda tudi če kapital obstaja, to še ne pomeni, da je tudi operativna mreža – če naj se naskok na NLB res pripravlja, moramo dokazati, da je Jamnik resnično center te sheme in da obstaja dolgoročna in načrtna koordinacija med potencialnimi kupci banke. To je drugi razlog za dokazovanje te teze. Dva paralelna razloga, zakaj lahko menimo, da taka shema obstaja, sta model privatizacije, ki je tak, da 25 odstotkov lastništva ostaja v rokah države, kar pomeni, da je lahko smiseln samo za tiste potencialne kupce, ki se lahko brez težav usklajujejo z vlado RS, natančneje s politiko. In prav iz zgodb z (ne)prodajo Telekoma, pohoda črnogorske ekipe na NLB, zavzemanja SDH in poskusa obglavljanja NLB je na dlani, da je samo opisana trojica tista, ki lahko optimalno sodeluje v lastniški konstelaciji s politiko. In drugi razlog: medijska kampanja, ki vztrajno sili javno mnenje v eno samo smer, in sicer da je za NLB edino zdravilo to, da jo lastniško zavzame neka mreža.
Naprej vas čaka časovni pregled, koordinacije glavnih likov v prihajajoči zgodbi o privatizaciji.
Tajkunska svetnika Ciril in Metod
Za Cirila Dragonjo vemo, da je svojo kariero preživel v ustvarjanju in razvijanju najbolj odurne bančne greznice, imenovane Factor banka ter v ACH-jevskih kombinacijah. Malo manj znano je, kaj vse je počel njegov brat, danes član kabineta Dušana Mramorja, Metod Dragonja. Malo manj znano zaradi tega, ker njegov uradni življenjepis na spletnih straneh ministrstva za finance gladko izpušča del njegove kariere, ki ga poznamo vsi preostali. Gre za zadnjo zaposlitev, ki jo je imel ta vladni svetovalec in ekspert za rekonstrukcijo slovenskih paradržavnih podjetij, in sicer NLB Interfinanz, züriško podružnico NLB. Interfinaz je z NLB Montenegrobanko znana predvsem po masivi slabih kreditov, ki jih je podeljevala v Črni gori, v zvezi z njimi pa bi moral Metod odgovoriti na marsikatero vprašanje.
Navedimo vsaj nekaj bolj znanih primerov. Leta 2008 sta Djukanovićevemu operativcu Veselinu Pejoviću obe banki posodili 23 milijonov evrov, leta 2012 pa še pet milijonov evrov. Prvo posojilo je prišlo z bizarno nizkim zavarovanjem, drugo, ko je bilo že jasno, da Pejović kreditov sploh ne namerava vračati. Krediti niso bili vrnjeni, obe banki sta ostali s hotelom Tara. V enako igro se je vključila tudi avstrijska banka Hypo, in kdo bi si mislil, ravno te kredite v Avstriji preiskujejo. Zakaj? Ker se krediti sploh niso porabljali za investicije, ki jih je Pejović navajal, ampak je denar enostavno izginil. Ker NPU (Nacionalni preiskovalni urad) ni avstrijska kriminalistična komisija in ker je Metod kot svetnik nedotakljiv, nikoli ne bomo izvedeli, kam je šel denar.
Podobne sheme so bile izvedene še z nevrnjenim kreditom za anonimnega Rusa Sergeja Marova in njegov Barkli Montenegro, kjer sta obe slovenski paradržavni banki obtičali s 15 milijonov evrov kredita ter okoli 65 milijonov evrov nevrnjenega kredita s strani Djukanovićeve poročne priče Dragana Brkovića in njegove Vektre Montenegro. Dodajmo, da je kreditiranje Metodovega Interfinanza in NLB Montenegrobanke v primeru Vektre Montenegro sedaj predmet splošnega posmeha v Črni gori, saj so bili krediti podeljeni, ne brez ustreznega zavarovanja, ampak s skorajda ničnim zavarovanjem. Ker so v NLB dokazali, da bedaki res niso, si lahko samo zamislite, za kako silno goljufive in kleptomanske posle je šlo. Zakaj vam to pišem? Ker je leta 2016 ekipa iz NLB Montenegrobanke skorajda že zavzemala NLB, ker je v tem letu Metod Dragonja glavni svetovalec finančnega ministra in ker je Marko Jazbec, v času črnogorskih zgodb glavni odločevalec, v NLB predsednik uprave SDH, ki prodaja NLB. To je en del mreže. Zgodbo o tem, kaj so počeli paradržavna SID banka, Riko in NLB Moskva, v kateri je sedel kot direktor uprave prav naš Metod, pa vas bo pričakala drugič. Dovolj je, da razumete, da ta ekipa deluje usklajeno že od nekdaj.
Drugi del mreže je v relaciji med Factor banko in NLB, torej med obema Bratoma Dragonja v relaciji do Marka Jazbeca. Na straneh te revije smo vam že opisali zgodbo s sofijsko East-West banko, ki jo je Darko Horvat prek Factor banke (katere solastnik je bil, skupaj z Rigelnikovim ACH) zvito preložil v NLB, tam pustil slabe kredite, vse skupaj pa v paketu in poceni prodal svojim izraelskim poslovnim partnerjem. Nismo pa vam še povedali, da to ni bila posebnost, ampak pravilo, ki se izkaže v epizodi s tistim, kar se danes imenuje NLB Priština. Ta banka se je v predhodni inkarnaciji imenovala Kasabank SH.A., in prva je vanjo lastniško vstopila Factor banka s Cirilom Dragonjo na čelu. Nekaj kasneje se je vse skupaj prodajalo naprej spet NLB. Cena? Precenjena glede na učinek te prištinske hranilnice. Teza, ki jo bom napisal, je drzna, ampak postaja vsak dan bolj realna: Factor banka, ki je vstopala v tuje banke in vse skupaj preprodajala naprej NLB, je verjetno služila kot vmesnik, na katerem je ostajala razlika med prodajno in nakupno ceno, od tam naprej pa so naložbe letele do kakšne Črne gore – tam se je sled za denarjem popolnoma izgubila.
Lastnik matične NLB je bil ta čas tudi KAD, ki pa ga je obvladoval nihče drug kot Jamnik, ravno tako kot je bil KAD lastnik NLB takrat, ko je iz NLB Montenegrobanke bežal denar v neznano. Ne pozabite niti, da je ta vlada, z Metodom Dragonjo na čelu, tista, ki ji najmanj diši ideja, da bi se katerakoli slaba terjatev do nerezidentov, dana od tujih podružnic slovenskih bank, prodajala na prostem trgu. Saj veste, prosti trg bo, drugače od DUTB, ki ga je ekipa že zavzela, dolgove izterjal in med to izterjavo bi padali iz omar okostnjaki. Nenazadnje je zanimivo tudi to: v shemah med NLB in Factor banko se vztrajno pojavljajo neki anonimni Rusi, ki si naberejo cele kupe kreditov, dobijo jih brez zavarovanja, potem pa izginejo in za njimi ne ostane nič drugega kot slabe terjatve. Vstavite v to enačbo še dejstvo, da je bil Metod Dragonja dolgoletno ime podružnice NLB v Moskvi, in teze o tem, kaj se je dogajalo, bodo začele prihajati na dan same od sebe.
Da bi bila idila popolna in mreža kompletirana, ni odveč zapisati, da je državni eksperiment v koprskem Cimosu prvič očitno povezal Jamnika in Metoda Dragonjo. Prvi je po Modri zavarovalnici dokapitaliziral Cimos, po nepreverjenih podatkih v čudni knjigovodski kombinaciji, drugi je reševal Cimos neposredno iz kabineta Alenke Bratušek. Prvemu je bilo omogočeno, da svoj paket delnic pet minut pred dvanajsto odprodal in se rešil katastrofične naložbe, drugi je iskal rešitve v dogovoru z NLB. Še več, Jamnik je bil, ko je bil še na vrhu Kada, prvi, ki je poskušal reševati Cimos. Kako se je to končalo, vemo, v glavnem z milijonsko podprtimi zneski, ki jih je KAD izplačal za svetovanje. Saj vidite, kajne? Kamorkoli se obrnete je na delu ista skupina, zgolj označujejo pozicije. Zdaj pa prestopimo v Jamnikov krak, ki se imenuje Sava RE.
Kockarski raj
Mladi Jamnik je začel kariero podobno kot v Črni gori Milo Djukanović, nekdo je namreč ugotovil, da je odlična ideja, da sveži diplomant zasede mesto direktorja PDP, hčerinskega podjetja paradržavnega Kada. Prav tako kot Djukanović je tudi Jamniku pomagalo, da je rojen v rdečem plemstvu, ko pa se je križal še z na novo komponiranim plemstvom iz Peterletove SKD, je bilo nad njim samo še nebo. Od PDP (Posebne družbe za podjetniško svetovanje) je Jamnik potoval na Hit, d. d., kjer je sklenil koalicijo s tedanjim direktorjem Brankom Tomažičem, koalicijo, ki je danes zelo aktualna za našo zgodbo o prevzemu NLB in je za seboj pustila množico nenavadnih paraposlovnih projektov. O tem, kako sta Hit in Daimond (obvodno podjetje uprave državnega Hita) posilila Abanko (katere pomembna solastnika sta bila) zato, da sta preko karibskih davčnih oaz ustanavljala igralnice v Peruju, smo že pisali, nismo pa vam povedali, da je ta načrt nastal predvsem v glavah Tomažiča in Jamnika, ki sta bila tudi glavna operativca v tej zgodbi. Zgodbi, ki je seveda Abanko in posledično davkoplačevalce stala lep denar.
Jamnik se je iz Hita preselil na Probanko in tam nadaljeval igralniške posle, tokrat s Tomažičevim sinom Borisom. V znamenitem primeru poreške igralnice je v shemi nasedla Probanka, in to zelo boleče, toliko, da je leta kasneje za to investicijo ostal spomin, ki se je preselil v bančno luknjo, to namesto bizarne finančne koalicije poravnavamo vsi preostali. Doslej ste verjetno že dojeli, da so zgodbe, v katerih nastopa Jamnik, polne čudnih shem, slabih kreditov in posledično bančnih lukenj, pa naj bo na vrhu Kada, Hita ali Probanke.
Tu je še ena igralniška shema v kateri se je zataknil Jamnik v času, ko je vodil Kad, to je shema z igralnico Portorož, kar pa naj ostane še nekaj časa nerazkrito. Leta 2016 je Tomažič, Jamnikov mentor in koalicijski partner v igralniških shemah, predsednik nadzornega sveta Sava RE, podjetja, ki po naših informacijah stopa, skupaj z Jamnikovo Modro Zavarovalnico in Zavarovalnico Triglav, proti nakupu NLB. Prodajalec je seveda SDH in zanj Marko Jazbec, kot že omenjeno, prvo ime NLB in njenega kreditnega odbora, ko so se izvajala že omenjene zgodbe. Prodajala bo tudi Nada Drobne Popovič, Jazbečeva namestnica, ki je bila pred osvojitvijo SDH namestnica nadzornega sveta podjetja Hit. Relacije med Zavarovalnico Triglav in Jamnikom, verjetno ni potrebno podrobneje pojasnjevati, saj verjetno ni nikogar, ki te zgodbe še ne bi poznal, naj vam samo osvežim spomin in dodam, da je danes med nadzorniki NLB tudi nekdo iz Zavarovalnice Triglav.
Kaj smo vam doslej pokazali? Menim, da je nedvoumno, da mreža obstaja, da je njen center Jamnik in da gre za mrežo, ki je po opisanem začela delovati v NLB. Menim, da sploh ni nič narobe, če NLB tudi lastniško obvladajo, precej narobe bo, če bodo to storili z blagoslovom politike in vnaprej pripravljenimi finančnimi darili iz davkoplačevalskega denarja. Če ekipa že hoče banko, naj si jo kupi za svoj, ne paradržavni denar in jo za ta svoj denar tudi vzdržuje. Sicer smo se spet vrnili tja, kjer smo bili, v podivjani domačijski kapitalizem.