Franc Pukšič (SLS) je užaljen zaradi obtožbe, da "gunca afne", zapustil sejo preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje ravnanja Gregorja Golobiča. Komisija je po zaslišanju dveh prič in sredi zaslišanja predsednika komisije DZ za nadzor javnih financ Andreja Vizjaka zasedanje zaradi nesklepčnosti prekinila.
Pukšič je že ob začetku seje preiskovalne komisije izrazil nestrinjanje z novimi navodili generalne sekretarke DZ glede sprejemanja prič, ki morajo po novem pred zaslišanjem izpolniti obrazec o osebnih podatkih. Po Pukšičevih besedah so ta navodila v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku.
Tekom razprave je imel Pukšič več proceduralnih vprašanj, povezanih s to problematiko, nazadnje pa je predsednik komisije Rudolf Petan (SDS) proceduralna vprašanja prepovedal. "S takimi vprašanji ne bomo afne guncali," je vzrojil Petan. Pukšič je sejo zato protestno zapustil, komisija pa je postala nesklepčna. O nadaljevanju seje se bodo še dogovorili.
Sicer pa je Vizjak (SDS) poudaril, da je srž celotne zgodbe, ki jo preiskuje parlamentarna komisija, ravnanje NLB, ki je Ultri brez ustreznega zavarovanja odobrila kredit, in ne uhajanje podatkov oz. tabel o kreditni izpostavljenosti Ultre v javnost. "Gre za obnašanje NLB in njeno strokovnost," je dejal Vizjak in dodal, da se banka obnaša dvolično, saj morajo nekateri komitenti, med njimi tudi on sam, zelo zavarovati kredit, v nekaterih primerih pa taka zavarovanja niso potrebna.
Kot pravi Vizjak, je vodstvo NLB od Marjana Kramarja dalje tako ali drugače politično obarvano. "Ker ima uprava banke zelo pomembno mesto v kreditnem odboru in ker je podjetje Ultra prek ministra Golobiča tesno povezano s koalicijo, ni mogoče potegniti drugačnega sklepa, kot da gre za neke vrste politično povezavo ali pristransko ravnanje banke od primera do primera," je dejal in se vprašal, kako je mogoče, da banka odobri kredit, pri tem pa ne poskrbi za primerna, ustrezna, prvovrstna zavarovanja po kriterijih Banke Slovenije, hkrati pa pride prek vlade v DZ s predlogom za dokapitalizacijo.
Preiskovalna komisija je pred Vizjakom zaslišala Ireno Juvan z Inštituta za pravo in zakonitost poslovanja v NLB in Aleksandra Vozla, ki je bil do lanskega decembra v NLB direktor sektorja za upravljanje s tveganji.
Juvanova je zatrdila, da v banki ne prihaja pogosto do uhajanja zaupnih podatkov, saj jih preprečujejo z določenimi ukrepi. Njena služba je prvič prišla v stik z Ultro, ko so začeli z notranjo preiskavo, katere cilj je bil ugotoviti morebitno zlorabo varovanih podatkov. Po njenih besedah se niso ukvarjali z vprašanjem, zakaj so podatki ušli, ampak kako je mogoče, da je do tega prišlo.
"Mi lahko ugotovimo, kdo je dokument imel, kdo je imel po službeni dolžnosti pravico do njega. Lahko tudi ugotovimo, ali je preko kakšnih poti, npr. elektronski pošti, dokument ušel, drugega pa ne moremo ugotoviti. Zato smo tudi podali ovadbo proti neznanemu storilcu," je dejala Juvanova.
Interna preiskava je pokazala, kakšne so možnosti uhajanja dokumenta, kako je ta ušel, pa ne. "Mi nimamo možnosti, da človeka slečemo, ko gre iz banke," je dejala Juvanova. S tabelami o kreditni izpostavljenosti Ultre je po njenih besedah razpolagal direktor centra za upravljanje s tveganji in problematičnimi naložbami Janez Saje, ki je pripravil tudi končno različico in jo posredoval tedanjemu predsedniku uprave Drašku Veselinoviču.
Preiskava po besedah Juvanove ni ugotovila, da bi imel morda kdo dostop do Veselinovičevega osebnega računalnika, tehnično mogoče pa bi bilo, da bi nekdo obšel elektronsko pošto. Končno različico dokumenta pa je, tako Juvanova, zagotovo natisnil Veselinovič. Ali ga je natisnil tudi Saje, ji ni znano.
Vozel pa je preiskovalni komisiji pojasnil, da je sektor za upravljanje s tveganji v NLB, ki ga je vodil, obravnaval bonitetne predloge za odobravanje kreditov, ki so jih pridobili s strani poslovnega sektorja. Nihče iz poslovnega sektorja po njegovih zagotovilih ni predlagal drugačne obravnave Ultre od drugih komitentov. "Ultra je bila obravnavana kot vsi drugi komitenti," je poudaril Vozel, ki po lastnih navedbah ne pozna ne Miloša Urbanije iz Ultre ne ministra Golobiča.
Na vprašanja o zavarovanjih kreditov je Vozel pojasnil, da jih je mogoče zavarovati tudi z menicami, pri čemer je zavarovanje pogosto označeno z ničlo. Zavarovanje je sicer lahko tudi ovrednoteno, o čemer odloči poslovni skrbnik. "Ničla ne pomeni, da kredit ni čisto nič zavarovan," je poudaril.
