Združenj v izjavi za javnost domnevajo (pod izjavo so se podpisali Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje (SZPS), Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF), Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana) in Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS)), da si ministrstvo v resnici sploh ne želi javne, kaj šele strokovne razprave o tem zakonu.
Po oceni združenj je vsebina členov v medsebojnem nasprotju in tudi vsebinsko vsebuje številna strokovna neskladja. Dodajajo, da je »predlog zakona nastajal v zaprtem krogu brez vključevanja psihoterapevtske stroke in organizacij pacientov, prvi osnutki pa so imeli celo oznako tajno. Vse to meče sum na to, da je Ministrstvo za zdravje podleglo vplivu točno določene interesne skupine.«
Od ministrstva zahtevajo, da podaljša javno obravnavo na dva meseca, da bo vsaj tako lahko vključena vsa zainteresirana strokovna javnost.
Izjavo psihoterapevtskih združenj objavljamo v celoti:
Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje (SZPS)
Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS)
Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF)
Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana)
Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS)
Po veliko prelomljenih obljubah in zavlačevanju ministrice za zdravje dr. Valentine Prevolnik Rupel smo v Sloveniji končno dobili predlog zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti. Vendar pa predlog zakona ocenjujemo kot nesistemski in kontradiktoren, saj je vsebina členov v medsebojnem nasprotju in tudi vsebinsko vsebuje številna strokovna neskladja.
Predlog zakona je bil podan v javno razpravo ravno v začetku poletnih počitnic, celo v petek popoldan, kar daje slutiti, da si predlagatelj, Ministrstvo za zdravje, v resnici sploh ne želi javne, kaj šele strokovne razprave o tem zakonu. To pa pomeni, da ministrstvo vodijo drugačni motivi in interesi, ki niso povezani s kvaliteto zakona, niti s pacienti, ki bi morali biti prva in največja skrb Ministrstva za zdravje.
Če bi Ministrstvo za zdravje želelo dejansko strokovno razpravo, bi ta bila daljša (vsaj dva meseca) in se ne bi odvijala sredi počitnic, vključena pa bi bila vsa strokovna in zainteresirana javnost. Tudi do sedaj je predlog zakona nastajal v zaprtem krogu brez vključevanja psihoterapevtske stroke in organizacij pacientov, prvi osnutki pa so imeli celo oznako tajno. Vse to meče sum na to, da je Ministrstvo za zdravje podleglo vplivu točno določene interesne skupine.
Spodaj podpisani zahtevamo, da Ministrstvo za zdravje podaljša javno obravnavo na dva meseca, da bo vsaj tako lahko vključena vsa zainteresirana strokovna javnost.
Irena Kosovel, univ. dipl. prav., psihoanalitična psihoterapevtka, predsednica SZPS
Franci Gerbec, univ. dipl. prav, podpredsednik ZOPS
prof. dr. Robert Cvetek, univ. dipl. psiholog, specialist zakonske in družinske terapije, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije UL TEOF
mag. Miran Možina, dr. med. spec. psihiater in psihoterapevt, direktor SFU Ljubljana
asist. Urška Kranjc Jakša, univ. dipl. filozofinja, zakonska in družinska terapevtka stažistka, doktorantka zakonske in družinske terapije, mediatorka, predsednica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije
