Okrogla miza: Glas za zakon o psihoterapevtski dejavnosti je glas ZA

Okroglo mizo in nato še tiskovno konferenco so organizirale organizacije pacientov in psihoterapevtov: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP), Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje (SZP), Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF), Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana), Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS).

Na tiskovni konferenci so predstavniki uporabnikov in predstavniki psihoterapevtske stroke opozorili na hude krivice in stiske ljudi, ki so žrtve predolgih čakalnih vrst, kar pomeni, da psihoterapija ostaja privilegij bogatejših. Okroglo mizo so začeli s pretresljivimi anonimiziranimi izpovedmi ljudi, ki pri iskanju pomoči doživljajo neprimerne obravnave, tudi v zdravstvenem sistemu.

Izrazili so večno hvaležnost prvi podpornici psihoterapevtov v Sloveniji, pokojni Aniti Ogulin, ki je vedno podpirala in sodelovala z družinskimi terapevti. Največja humanitarka je v svojem zadnjem javnem nastopu samo teden dni pred smrtjo dala podporo zakonu, ki bi končno uredill to področje in pozvala odločevalce, da glasujejo za zakon za ljudi (njeni zadnji javni izjavi lahko prisluhnete tu: Anita Ogulin, posneta 9.7.2024, se je do zadnjega borila ZA dober Zakon o psihoterapiji)

Predstavniki pacientov in psihoterapevtov so poslance pozvali, naj predvolilni čas ne bo čas praznih obljub, ampak priložnost za izkazovanje skrbi za najranljivejše, ki so v hudih stiskah. Menijo, da je samo glas v podporo zakona pravi glas za ljudi v hudih stiskah, glas vzdržanja ali celo nasprotovanja pa pomeni ohranitev popolnega nereda,  cehovskega monopola in glas proti ljudem in proti psihoterapevtski stroki.

Poslanci imajo prvič možnost, da so del zgodovinskega prelomnega trenutka in prvič po 20 letih javno pokažejo, da jim je mar za trpeče in najbolj ranljive. Opozorili so pripadnike drugih strok, da v teh alarmantnih časih ne bi smelo biti več prostora za prerivanja in napade, ampak da je ob številnih grozljivih statistikah prišel čas za sodelovanje, povezanost in pristno skrb za sočloveka.

Govorci so izrazili pozitivna stališča o Zakonu o psihoterapiji. V prvem delu smo slišali predstavnike pacientov in uporabnikov in priznanega slovenskega raperja Boštjana Nipiča – Nipkeja. Spregovorili so o pomembnosti dostopne, brezplačne in varne psihoterapije. Raper Nipke je govoril o osebni izkušnji psihoterapije in o tem, kako je korenito vplivala na njegovo življenje, saj je bila najboljša odločitev v njegovem življenju. Tudi on je pozval odločevalce k čimprejšnjem sprejemu zakon o psihoterapevtski dejavnosti. 

Tilen Recko, predstavnik društva Altra, ki je najstarejša nevladna organizacija s področja duševnega zdravja v Sloveniji, opozarja na to, da je nesprejemljivo, da bi upoprabniki ostali brez zakona. Društvo Altra podpira zakonsko ureditev področja psihoterapevtskih storitev. Ureditev področja je nujna za dostop dolgotrajno izključenih oseb s težavami v duševnem zdravju do storitev, ki so jim do sedaj večinoma bile nedostopne.

Ljudje s težavami v duševnem zdravju potrebujejo dostopne, brezplačne, kvalitetne psihoterapevtske storitve. Društvo in naši uporabniki pričakujemo, da bodo vse vpletene stroke sodelovale pri temu, da zakon zaživi in koristi tistim, za katere je napisan - ljudem. Poudaril je pomembnost prelomnega trenutka, ki bo za ljudi pomenil manj stisk, trpljenja in nejasnosti. Opozaril je na nevarnosti nesprejema zakona, ki lahko paciente in uporabnike pusti v nevarnosti nejasnih izbir.  

Pravnik Franci Gerbec, podpredsednik Zveze pacientov organizacij Slovenije je spomnil, da sprejet akcijski načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 za obdobje 2025-2028 določa številne zahtevne naloge države in mnogih drugih deležnikov za krepitev duševnega zdravja, preventivo duševnih motenj in destigmatizacijo duševnih motenj pri različnih ciljnih skupinah.

Odločevalce poziva, da je za izvedbo tega načrta je potrebno vključiti vse razpoložljive in tudi nove strokovnjake, zdravstvene in socialne delavce, pa tudi nevladne organizacije s tega področja. Poudaril je, da njihovim članom, ki so preživeli krute obravnave, ni pomembno, kdo konkretno je psihoterapevt, pač da ima visoka strokovna merila, nadzor, regulacijo in predvsem to, da na takšno pomoč ne čakajo več let. In zdaj se prvič lahko podpre zakon, ki vse to prinaša, z veliko varovalkami in odgovornostmi.

Ksenja Kos, predsednica SKZP - Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, je poudarila, da moramo psihoterapijo obravnavati kot samostojno znanstveno vedo in kot samostojen poklic. Pričakuje, da bodo z zakonom postavljeni jasni kriteriji za strokovno delo psihoterapevtov, kar je tudi ključno za nadaljnji razvoj psihoterapije, za zaščito uporabnikov ter za zagotavljanje kakovosti in strokovnosti izvajanja. Zaveda se, da zakon v tej fazi ni optimalen, da so mogoče izboljšave, ki se jih v prihodnje tudi nadeja. Zakon je namreč v dveh letih razprav in različnih pritiskov z vseh strani doživel številne spremembe in prilagoditve. Kljub temu tudi SKZP močno podpira sprejem zakona. 

Psihiater prof. dr. Miran Možina je izpostavil pomembnost sprejema zakona ne za stroko, ampak za ljudi. Slovenski psihoterapevti, ki si prizadevajo za psihoterapijo kot samostojni poklic in avtonomno znanstveno vedo, se zgledujejo po državah, kjer je psihoterapija bolj razvita kot pri nas. Tako nam na primer nemški in avstrijski zgled kažeta, kako zakonska ureditev psihoterapije kot samostojnega poklica izboljša dostopnost in kvaliteto psihoterapevtskih storitev.

Prizadevamo si torej, da psihoterapija za slovenske državljane ne bo samo v rokah omejenega kroga psihiatrov in kliničnih psihologov, temveč da se ta krog razširi z visoko usposobljenimi poklicnimi psihoterapevti. Gre torej za ljudi in ne za nas: da bo zanje psihoterapija dostopnejša in še bolj kvalitetna. Kljub temu, da zakon ni idealen in da vsa stališča niso bila upoštevana, dr. Možina podpira odločitev o zakonski ureditvi psihoterapije v Sloveniji, ker je duševno stanje Slovencev alarmantno.

Saša Poljak Lukek, predstavnica Teološke fakulteta Univerze v Ljubljani, je poudarila, da Zakon o psihoterapiji ocenjujo kot nujen in dolgo pričakovan korak k sistemski ureditvi področja, ključnega za varovanje in krepitev duševnega zdravja v Sloveniji. Predlagane rešitve so dobre, ker omogočajo nadaljnji razvoj psihoterapevtske znanosti pri nas. Poleg tega pa jo regulira kot zdravstveno dejavnost, kar je iz vidika zaščite klientov dobro. Vse rešitve sicer niso ugodne za psihoterapevte in bodo zahtevale dodatne prilagoditve študijskih programov in okrepitev nekaterih kompetenc študentov.

Predlog zakona tako ni napisan za Teološko fakulteto, ampak ga bolj razumejo kot poskus spodbujanja nadaljnjega razvoja tega področja v Sloveniji in kot skrb za varnost uporabnikov. Zavrnila je vse očitke glede ovadbe dddr. Gostečnika zaslužnega profesorja. Dddr Christian Gostečnik uživa polno podporo Teološke fakultete, ki zaupa in verjame v pravne postopke Univerze v Ljubljani in pravne države.

Široko zastopana psihoterapevtska stroka (ki obsega cca 1000 psihoterapevtov) in predstavniki pacientov (več kot 40.000 posameznikov) povezano spodbujajo poslance, da čimprej sprejmejo zakon o psihoterapiji, četudi doživljajo mnogo pritiskov, groženj in ustrahovanj. Ob glasovanju naj imajo v mislih, da je samo glas za glas za podporo najbolj nemočnim ljudem.