V zvezi z zadnjimi razkritji poslovanja Zorana Jankovića in z njim povezanih oseb psiholog dr. Bernard Stritih ugotavlja, da je v Sloveniji pri velikem delu prebivalstva razširjeno razmišljanje »četudi nekateri pravijo, da krade, je iznajdljiv pa še kaj zgradi za nas«. V Nemčiji bi takega politika ugotovitve podobne davkarije verjetno stale politično kariero, po mentaliteti, bližji Italiji, najbrž ne bi bilo tako. Integracija nemške družbe poteka s pomočjo pravne države, urejene ekonomije, bančništva … v Italiji pa obstajajo poleg teh mehanizmov še drugi integracijski mehanizmi. Ti so blizu tistim iz časa fevdalizma, ko so zemljiški posestniki in pomembneži ščitili dejavnosti, ki so bile njim v prid. Pri tem so se povezovali v mreže, saj je šlo za pomembne stvari.
Podobno se dogaja tudi v Sloveniji: partija je bila mentor vsem družbenim podskupinam, pri ščitenju svojih družbenih interesov je znala prikrojiti zakone, po katerih so sodili ljudi. Pri nas je iz tega časa ostala mentaliteta, da je nekaj lahko kriminalno dejanje, toda še vedno družbeno sprejemljivo. Tak primer je mogoče tudi klientelistično vodenje Mercatorja, pri katerem je bila družba oškodovana. Nekateri ljudje iz prejšnje nomenklature se kažejo kot varuhi nacionalnega interesa, kar je zelo nevarno, saj se zdi, kot da je družbeni interes neodvisen od splošnih pravnih in ekonomskih zakonov. Razlog, zakaj je ta miselnost pri ljudeh še vedno prisotna, Stritih vidi v idealiziranem spominu, da je partija res vladala s trdo roko, a se je državljanom standard počasi zviševal, bil je red.
Če pridejo zdaj nekdanji partijski veljaki in Jankovića prosijo, naj kandidira za naskok na mesto predsednika vlade, mu s tem izrazijo veliko priznanje v smislu »ti si naš človek, vse, kar delaš, je v redu«. Velika uganka je, od kod imajo ti ljudje še tako velik vpliv. Sklicujejo se na stare ideale socialne države, ljudje pa ne vidijo, da gre za v primeru Jankovića za turbokapitalista. Dejstvo, da pri nas ljudje še vedno s ponosom nosijo peterokrake rdeče zvezde, po besedah Stritiha priča, da gre za neversko konservativnost, nagnjenje k totalitarizmu. Tu se skriva velik del odgovora, zakaj ima Janković tako veliko podporo, saj kaže znake prikritega totalitarnega politika.
