Noseče matere imajo veliko odgovornost. Vse glasnejši so tisti, ki trdijo, da kasnejši razvoj bolezni ni odvisen toliko od genov kot od vplivanja zunanjih dejavnikov na plod v maternici. Nosečnice, v rokah imate škarje in platno na novo nastajajočih življenj.
To je nedvomno precejšnje breme na plečih posameznega človeka, zato se mora svoje odgovornosti zavedati celotna družba. Kot se je razpisal na spletni strani Medovernet, specialist ginekolog in porodničar z Raven na Koroškem, Frenk Krištofelc, je še pred dvajsetimi leti veljalo prepričanje, da so različne bolezni, ki se pokažejo s staranjem, posledice vpliva okolja, nezdravega načina življenja ali pa kar genetskega zapisa, ki ga prinesemo s seboj. Morda bi tako bilo tudi danes, če se strokovnjak David Barker iz Anglije ne bi bil lotil nenavadnega iskanja povezave med porodno težo novorojenčkov in kasnejšimi boleznimi srca in ožilja. Na podlagi skrbno zbranih podatkov 13.249 moških potomcev, gre za telesno težo in obseg glave, ki so se rodili med 1911. in 1945., jih je lahko primerjal s kasnejšim zdravstvenim stanjem. Ugotovil je, da so imeli moški s porodno težo manj kot 2.495 gramov kar petdeset odstotkov več možnosti, da umrejo zaradi bolezni srca in ožilja, kot pa tisti s porodno nad 2.495 gramov. V izračunu je že zaobjeto tveganje, ki so ga imeli različni moški zaradi družbeno-gospodarskih in drugih dejavnikov za razvoj bolezni srca in ožilja. Barker je za svoje raziskave je prejel tudi priznanje in spodbudil razmišljanja, ki so na glavo postavila dotedanja prepričanja v medicini. V biomedicini namreč že nekaj časa menijo, da tisto, kar vpliva na plod med nosečnostjo, nekako programira odraslega človeka.
